Se tudi v Pomurju mladi iskalci zaposlitve nadejajo previsokih plač? In kako se na spremembe na trgu dela odzivajo delodajalci?
Analiza mednarodne raziskave o plačah Paylab, ki v Sloveniji deluje v obliki portala Plača.si pod okriljem MojeDelo.com, ugotavlja, da imajo tisti, ki prvič vstopajo na trg dela, najbolj ambiciozna pričakovanja glede plače.
V povprečju generacija Z – to so trenutni diplomanti in novi prišleki na trg dela – pričakuje plačo, ki je okrog 9 odstotkov višja od realnih plač za to starostno skupino.
S starostjo kandidati za zaposlitev postajajo bolj realni v svojih pričakovanjih glede plačem nagnjeni pa so tudi k temu, da podcenijo svojo potencialno plačo na delovnem mestu, za katerega nimajo predhodnih izkušenj.
Ali nesorazmerna pričakovanja v zvezi s plačilom veljajo tudi za mlade v naši regiji, smo se pozanimali pri namestnici direktorice Območne službe Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota, Branki Kuzma Smolič.
»Mislim, da so pričakovanja mladih vedno vezana tudi na stopnjo dosežene izobrazbe oziroma na kakšno delovno mesto ciljajo. Praviloma vsak od nas pričakuje višjo plačo od minimalne, ki ni le zakonsko določena, temveč tudi vzpodbudna. Tisti, ki imajo višjo izobrazbo in tudi ciljajo na višje vrednotena delovna mesta, imajo seveda višja pričakovanja. Generalno težko rečemo, da rezultati raziskave veljajo za mlade na splošno,« je povedala Smoličeva.
Dodaja pa, da je tudi nerealno pričakovati s strani delodajalca, da bo na primer kdo delo, ki zahteva tudi višjo stopnjo izobrazbe, opravljal za minimalno plačo.
»Je pa res, da mladi danes na drugačen način iščejo službe kot generacije pred njimi, saj se želijo na delovnem mestu dobro počutiti, rasti, napredovati in posledično tudi zaslužiti,« je opozorila na specifiko mladih iskalcev zaposlitve naša sogovornica. To je lahko tudi razlog, »da se mladi in delodajalci ne najdejo vedno 'na prvo žogo'.«
Ob tem poudarja, da se ne bi rada opredelila glede delovnih pričakovanj mladih, saj gre za specifičen in subjektiven vidik, je pa dodala tudi ugotovitev, da iskalci zaposlitve pričakujejo, da se bo pomanjkanje ustreznega kadra, s katerim se sooča gospodarstvo, odražalo tudi na plačah.
Delodajalci znižujejo standarde
Ljudje začetek leta povezujejo z različnimi izzivi, vključno z željo po spremembi svoje kariere, ki bi jim lahko prinesla nove delovne izkušnje. Nekateri zaposleni želijo radikalne spremembe in bi želeli poskusiti srečo tudi na novem delovnem mestu, za katerega še nimajo nobenih izkušenj.
Odsotnost izkušenj za določeno delovno mesto ni nujno minus. Pogosto je dovolj imeti zahtevane veščine, kot denimo govoriti tuj jezik ali biti komunikativen. Z rastočim pomanjkanjem delavcev na trgu delovne sile zaposlovalci znižujejo svoja visoka pričakovanja. S tem se strinja tudi naša sogovornica.
»Delodajalci pri marsikaterem profilu prihajajo do spoznanja, da je bistveno dobiti človeka, ki je motivirani za delo. To velja za primere, kjer si delodajalci to svobodo lahko privoščijo, saj gre za dela, ki se jih lahko relativno hitro priuči. So pa delovna mesta, ki so vezana na strogo strokovno znanje, kjer so delodajalci manj 'popustljivi', pa so verjetno že tudi v teh primerih znižali standarde. To bo tudi nujno, ker je izbira vedno manjša. Že zdaj se morajo zadovoljiti z 'drugim najboljšim' (kandidatom).«
