Po Sloveniji in tudi Pomurju je v zadnjem času opaziti porast obolelih za mišjo mrzlico, ki je lahko smrtno nevarna. Vzrok naj bi bilo povečano število glodavcev.
V zadnjem času je po Sloveniji opaziti porast obolelih za mišjo mrzlico, saj je letos le do sredine junija zbolelo 76 ljudi, kar je bistveno več kot prejšnja leta. V Pomurju je v istem obdobju zbolelo pet ljudi: »Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom glodavcev, kot so miši, podgane in voluharji,« pojasnjuje vzroke za razhajanje mišje mrzlice Teodora Petraš, direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota. Bolezen se večinoma pojavlja v Prekmurju, na Štajerskem in na Dolenjskem.
Mišja mrzlica se ne prenaša s človeka na človeka
Mišja mrzlica se z glodavca na človeka prenaša preko naključnega vdihavanja izločkov miši ali drugih glodavcev, ki so kronični nosilci virusa. »Virus mišje mrzlice se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih živali. S temi iztrebki se lahko okuži hrana, voda in okolje,« pojasnjuje Petraševa, ki dodaja, da se bolezen ne prenaša s človeka na človeka: »Ljudje smo naključni gostitelji virusa.« Obdobje prebolevanja in okrevanja lahko traja več tednov ali mesecev.
Visoka vročina, močan glavobol, pordelost bolnikov
Od okužbe z mišjo mrzlico do razvoja znakov bolezni pretečejo dva do štirje tedni, bolezen pa poteka v več fazah: »V prvi fazi, ki traja nekaj dni, je prisotna predvsem visoka vročina, mrzlica, močan glavobol, močne bolečine v ledvenem predelu in trebuhu. Pojavijo se tudi bolečine pri gibanju očesnih zrkel, očesne veznice so močno pordele, bolnik je v obraz rdeč, kot bi bil opečen po sončenju. Pri lažji obliki se v tej fazi obolenje konča in pride do ozdravljenja brez posledic,« razlagajo na soboškem Zavodu za zdravstveno varstvo.
Pri težji obliki bolezni lahko bolnik tudi umre
Redkeje pride tudi do težkih primerov bolezni, ko »po nekaj dnevih visoke vročine pride do nenadnega padca krvnega pritiska. Bolnik postane nemiren, pojavijo se motnje zavesti, krči, krvavitve v koži in sluznicah. Temu obdobju sledi obdobje, kjer prevladujejo znaki odpovedi ledvic. V tem obdobju je tudi velika nagnjenost h krvavitvam,« pravi Petraševa, ki opozarja, da lahko v tej fazi bolnik tudi umre. Bolnik ozdravi, ko nastopi povečano izločanje seča, ki prav tako lahko traja več tednov.
Okužijo se lahko tudi psi ali mačke
Po besedah Petraševe se lahko z mišjo mrzlico okužijo tudi plenilci glodavcev, kot so psi ali mačke, a takega primera v Pomurju še ni bilo. Niti ni podatkov, da bi se od psa ali mačke okužile druge živali ali človek. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb z virusi mišje mrzlice je zatiranje glodavcev in skrb za čistočo. Mišja mrzlica se v Sloveniji pojavlja vsako leto s posamičnimi primeri pri ljudeh, pretežno v poletnih in jesenskih mesecih. Podoben porast mišje mrzlice so pristojni nazadnje zabeležili leta 2008.
