Stresen življenjski tempo sredi betona marsikoga prej ali slej privede do tega, da si zaželi za vedno pobegniti v naravo ter se umiriti. A večina ostane zgolj pri želji. No, ne vsi.
Ljubljančana Katja Kosmač in Miha Vodušek sta spakirala kovčke in mahnila novim dogodivščinam naproti. Pot ju je ponesla na najbolj severovzhodni del Slovenije – Goričko. Tu sta zavihala rokave, kupila zemljišče ter staro kmetijo in jo poimenovala Meščanka.
Iskanje parcele in selitev na Goričko
»Ideja je tlela v Ljubljani kar nekaj let, ko sva bila tudi oba v službah. Potem pa sva jo počasi začela realizirati. Leta 2014 sva prodala stanovanje in se leto kasneje preselila na Goričko,« razlaga Miha.
Bankir in trgovka priznavata, da sta ustrezno parcelo iskala po vsej Sloveniji.
»A sva se po pravici povedano zaradi cene odločila za Goričko. Tu je bilo najbolj ugodno, dobila sva največ zemlje,« dodaja Katja Kosmač.
Ukvarjata se s pridelavo poljščin na ekološki način, na petih hektarjih zemlje lahko najdemo sončnice, zelišča, leske, sibirske borovnice, industrijsko konopljo, ajdo imata pa še dober hektar gozda ter deset piščancev in kokoš.
Imata sušilnico, želita stiskalnico
Vpisala sta se v program za razvoj podeželja, ki jima je omogočil postavitev na lastne noge.
»Sprva nisva računala, da bi se vpisala v program za mlade kmete, ampak nama je zelo pomagalo predvsem iz finančnega vidika. Zdaj uresničujeva ideje na primer postavitev sušilnice in zasaditve trajnega nasada sibirskih borovnic,« razlaga Miha.
V prihodnosti želita narediti že stiskalnico olja.
Brez kmetijskega znanja
Sogovorca priznavata, da na začetku nista imela znanja za delo na kmetiji, vse je bilo novo in tuje.
»Morala sva se naučiti osnov poljedelstva. Naučil sem se voziti traktor, kako poprijeti za delo v gozdu,« dodaja Miha.
Vendar priznavata, da odkar sta na Goričkem, se počutita kot na dopustu in z veseljem poprimeta za vsako delo, saj se zavedata, da delata zase.
