Jožef Horvat plačuje preživnino, kazni, vodo, stanarino, posojila, a ne ve za koga. Zaradi kraje identitete naj bi mu odtegnili že na tisoče evrov, dolguje vsaj še trikrat toliko.
Ukradli so mu identiteto
Jožef Horvat je že kar nekaj let najpogostejša kombinacija moškega imena in priimka v Sloveniji. Po podatkih Statističnega urada RS je Jožef peto najpogostejše moško ime, Horvat drugi priimek, kombinacija pa prva. In prav ta kombinacija je 53-letnemu Jožefu Horvatu iz Lendave uničila življenje. Jožef je namreč mnenja, da mu je nekdo ukradel identiteto.
Odločba o plačevanju preživnine za neznanega otroka
Jožef Horvat je bil rojen 8. novembra 1962 v Gornjem Lakošu pri Lendavi. Vse življenje je zaposlen na istem delovnem mestu, ima 34 let delovne dobe in prejema redno plačo. A kaj to pomaga, ko mu skoraj ves dohodek že dobro desetletje zarubijo. Ima polnoletno hčerko, žena pa ga je zapustila, ko je ob izteku prejšnjega stoletja dobil odločbo o plačevanju preživnine za neznanega otroka.
»Kako mi lahko CSD določi plačevanje preživnine, ne da bi preveril, ali gre res za mojega otroka, ne pa za tistega, čigar oče ima enaka ime in priimek. Kako lahko nekdo grozi z orožjem po mestu, potem pa pridejo pome na delovno mesto in me odpeljejo na hišno preiskavo. Nič niso našli, saj nikoli nisem imel orožja. Nekoč je nekdo v Lendavi napihal 2,9 promila, pozneje pa so policisti prišli k meni in me prisilili, da to podpišem.
Za volitve leta 2004 je prejel dva volilna lističa z enakim imenom, razlika je bila samo v zaporedni številki. Za zdaj pa je le avstrijski banki dokazal, da ni najel visokega kredita. Ob pomoči prijateljev se že dobro desetletje trudi dokazati, da so mu ukradli identiteto, a mu nihče ne verjame.
V dobrem desetletju od plače odtegnili že na tisoče evrov
Ni mu jasno, zakaj bi moral dajati denar za stanarino in komunalne storitve za stanovanje v Lendavi, v katerem ne živi že več kot deset let. Plačuje položnice za vodo, čeprav te v hiši, če jo lahko tako imenujemo v Gornjem Lakošu sploh nima. Zaradi stroškov izterjatve se njegovi dolgovi le povečujejo, tako da mu plača ne zadostuje, prihajajo pa vedno novi zahtevki. Jožefovi kolegi so izračunali, da so mu v dobrem desetletju od plače odtegnili že na tisoče evrov, vsaj še trikrat toliko pa naj bi bilo novih terjatev.
Naletel le na gluha ušesa
Pisal je na več ministrstev, varuhinji človekovih pravic in številnim drugim, a se do zdaj ni še nič spremenilo.
»V Ljubljani se najprej obrnejo na policijo in center za socialno delo, kjer me takoj očrnijo in imenujejo za problematičnega. Vsi jim verjamejo, mene pa nihče nič ne vpraša«.
Upanje mu vračajo le prijatelji in sodelavci
Jožef verjame, da bi lahko tudi nekateri Lendavčani pomagali in se po uradni dolžnosti dokopali do podatkov, ki bi ga razbremenili teh očitkov.
»Veliko hudega doživljam, nihče pa ne ugotovi, da me je nekdo 'namočil'. Če se bo to nadaljevalo, mi bodo plačo odtegovali do upokojitve, pokojnino pa vse do smrti«.
Upanje mu vračajo le prijatelji in sodelavci, ki vedo, kakšen človek je, in bodo v prihodnjih tednih in mesecih poskušali zbrati nekaj tisočakov, s katerimi bi od »upnikov« odkupili njegovo podrtijo in jo sanirali. Želijo, da bi imel vsaj pozimi streho nad glavo in ne bi spal v majhnem avtu.
