Svoje razmišljanje o uvrstitvi biosfernega rezervata Mura-Drava-Donava na Unescov program Človek in biosfera deli z vami Samuel Friškič.
"Mednarodni koordinacijski svet Unescovega programa Človek in biosfera, ki zaseda v Parizu med 9. in 13. julijem, je na seznam dodal 20 novih rezervatov, med njimi tudi transnacionalni srednjeevropski biosferni rezervat Mura-Drava-Donava na Hrvaškem in na Madžarskem.
Mreža zdaj obsega že 598 rezervatov v 117 državah. Biosferni rezervati so območja, ki jih razglasi Unesco v program Človek in biosfera zato, da se na zaščitenih območjih lahko opazujejo in raziskujejo različni pristopi pri upravljanju kopenskih, vodnih (morje, stoječe in tekoče vode) in obalnih resursov ter biodiverzitete. Biosferni rezervati služijo predvsem kot mesta, kjer se lahko proučuje in spoznava različne možnosti trajnostnega razvoja.
Biosferni rezervat Mura-Drava-Donava obsega največji srednjeevropski poplavni sistem, kakor tudi območja, ki so bila del poplavnega sistema pred regulacijo rek. Vsi trije rečni sistemi, ki se raztezajo preko več držav, ustvarjajo mrežo habitatov, ki ponuja veliko pestrost tipičnih rastlinskih in živalskih vrst, kakor tudi vrsto vodnih habitatov, ki spadajo med najbolj ogrožene v Evropi (poplavni gozdovi, močvirja in mokrišča, poplavni travniki, rečne mrtvice in rokave, opuščene struge …).
Ena izmed poglavitnih funkcij biosfernega rezervata je zagotavljanje možnosti za revitalizacijo in modernizacijo upravljanja poplavnih območij, kar lahko omogoči dodatne vire za življenje in delo lokalnemu prebivalstvu ter obenem pomaga ohraniti naravne vrednote poplavne regije. Glavne dejavnosti na omenjenem ppodročju so kmetijstvo, upravljanje z gozdovi, izkop peska in gramoza, različni tipi trajnostnega gospodarstva in ekoturizem.
Žal je zaenkrat omenjeno območje razglašeno samo na Madžarskem in na Hrvaškem. Ali bo globalnim usmeritvam sledila tudi Slovenija, bomo videli. Trenutni postopki za spremembo državnega prostorskega načrta (DPN), katere so sprožile Dravske elektrarne Maribor, žal ne kažejo v to smer. V zvezi z nerazumljivimi potezami slovenske vlade glede spremembe DPN je bilo na seji hrvaškega sabora že zastavljeno poslansko vprašanje na pristojno ministrstvo. To je v saboru podalo odgovor, da o zadevnih postopkih v Sloveniji ni bilo obveščeno. Zato so že naslovili dopis na slovensko ministrstvo za kmetijstvo in okolje in čakajo na odgovore. Država, ki spreminja prostorske načrte, se mora namreč o tozadevnih vprašanjih in spremembah, v skladu z mednarodno zakonodajo in z mednarodnimi konvencijami, posvetovati in dogovoriti s sosednjimi državami, kar pa Slovenija očitno ni storila.
Nasploh je morda lahko oddaljenemu opazovalcu nekoliko čudno, da se v dveh sosednjih državah (in na eni sami reki) dogajajo tako diametralno nasprotne stvari.
Več o Unescovem programu Človek in biosfera si lahko preberete na tukaj. Več fotografij si lahko ogledate tu."
Samuel Friškič