Poletna vročina s sabo prinaša nepričakovane vremenske razmere, med katere spada tudi toča. Večji del Pomurja, ki ga je v sredo zajelo hudo neurje je škodo zaradi le te že utrpelo. Lahko bi se končalo tudi drugače, če bi bile občine poenotene glede ponujenega predloga o zaščiti.
Župani še vedno neenotni
O protitočni obrambi je bilo že veliko govora. Po neuspelih poskusih preteklih let, je bil znova v obravnavi predlog o protitočni zaščiti s strani Letalskega centra Maribor. Občine bi morale sprejeti skupni sklep o sofinanciranju protitočne zaščite, a pri tem še vedno niso soglasne.
Severovzhodni del Slovenije, ki je pretežno kmetijsko usmerjen lahko utrpi veliko škodo, ki jo povzročijo takšna neurja. Slovenija namreč sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi.
Kaj je vzrok, da te grožnje tudi po že utrpelih posledicah še vedno naletijo na gluha ušesa?
Dvom v učinkovitost obrambe
Letalska zaščita pred točo pa naj ne bi zagotavljala sto odstotne zaščite. Takšnega mnenja je tudi župan Občine Hodoš Ludvik Orban, ki se boji, da smo o tem načinu obrambe premalo informirani in da so najbolj ogrožena obmejna območja kamor se lahko oblaki pomaknejo. Župan Občine Moravske Toplice Alojz Glavač ter župan Občine Šalovci Iztok Fartek pa sta prepričana da je eno letalo za tako veliko območje občutno premalo. V Šalovcih so tako tudi mnenja, da bi moral biti ustvarjen nek celoviti program kako zadevo rešiti, tudi z zavarovalnicami, in zaenkrat k predlogu ne pristopajo. O učinkovitosti obrambe dvomijo tudi na Občini Kuzma, ki ni preveč zainteresirana za to idejo.
Po toči zvoniti je prepozno
Prva sezona ogroženosti s točo je že za nami, obramba pred točo bi se morala začeti vsaj na začetku junija, če ne v drugi polovici maja, je povedal Darko Kralj, vodja obrambe proti toči v Letalskem centru Maribor. A po besedah župana Občine Cankova Draga Vogrinčiča, nam ta lahko grozi še vse do septembra. Nad nestrinjanjem občin, ki so o zaščiti razpravljale komaj junija je tako razočaran, Občina Cankova je bila namreč pripravljena sprejeti dogovor in svojim občanom tako zagotoviti varnost. Predlogu, ki bi koristil njihovim občanom so naklonjeni tudi na Občini Odranci.
Tudi župan Občine Tišina Franc Horvat je povedal, da so predlagali, da se o izvedbi protitočne obrambe z državo začne pogovarjati že v jeseni, in se tako lahko sredstva za ta namen predvidijo pri pripravi občinskih proračunov. Saj je zelo težko vključevati v predlog proračuna sredstva za namen, ki je skoraj vsako leto neizkoriščen, ter je odvisen od državnih uradnikov, ki zadevo začnejo reševati ko bi se obramba proti toči že morala aktivno izvajati.
Upravičenost vloženih sredstev
Nekatere občine so skeptične glede izkoriščenosti sredstev v namen obrambe.
''Če bo večja korist od namenjenih sredstev za protitočno obrambo, kot škoda, ki bi jo toča lahko povzročila, potem so ta sredstva upravičena in smo jih pripravljeni prispevati,'' je povedal župan Občine Kobilje Robert Ščap.
''Stvar mora biti ustrezno organizirana, ko bo vse urejeno s strani države smo potem tudi mi pripravljeni dati zahtevana sredstva,'' je še dodal.
Država naj zagotovi sredstva in uredi sistemski pristop
Da bi morala biti država tista, ki odgovarja in zagotavlja protitočno obrambo so prepričani na Občini Turnišče. Za sredstva bi torej morala poskrbeti država in nikakor ne občina.
Na Občini Moravske Toplice tovrstno obrambo sicer podpirajo, a država naj najprej to področje sistemsko uredi. Šele nato se bodo med sabo lahko dogovorile tudi posamezne občine.
Proračuni in finance ter neodločenost
Občinski proračuni so večinski vzrok negotovosti. Ti so bili sprejeti že davno pred prejeto vlogo o sofinanciranju, zato sredstva v ta namen niti niso bila predvidena. Zaradi nezadostnih finančnih sredstev pa predloga ne morejo sprejeti na Občini Gornji Petrovci. Na Občini Grad se bodo o zadevi pogovorili na občinski seji. Takrat bodo sprejeli tudi končni sklep. Neodločeni so tudi zaradi stroškov, ki bi jih tovrstna zaščita pomenila za občino, je dodala županja Občine Grad Cvetka Ficko.
Pripravljeni zagotoviti sredstva
Pomurske občine, ki se strinjajo o protitočni zaščiti so enotne v mišljenju, da se morajo pri tem združiti vse občine SV Slovenije, saj naj individualno izvajanje protitočne obrambe ne bi bilo učinkovito. Velik del sredstev pa bi morala zagotoviti država. Takšnega mnenja so na Občini Velika Polana, Lendava in Črenšovci kot tudi na Občini Puconci, ki so že v preteklih letih podpirale izvajanje te dejavnosti. Občina Dobrovnik je ideji o izvajanju protitočne obrambe s strani Letalskega centra Maribor naklonjena in so pripravljeni zagotoviti svoj delež, prav tako Občina Rogašovci. Tudi na Občini Beltinci so zatrdili, da bi z rebalansom proračuna lahko zagotovili potreben izdatek.
Tudi iz Mestne občine Murska Sobota so sporočili, da podpirajo izvajanje protitočne obrambe v Pomurju in so jo pripravljeni sofinancirati. Župan dr. Jevšek je na zadnji seji Sveta regije celo predlagal, da bi se protitočna obramba izvajala iz Letališča Murska Sobota s strani Aerokluba Murska Sobota. Pričakujejo tudi, da bi župani v prihodnosti sprejeli zavezujoči sklep o izvajanju protitočne obrambe.
