Vse več posameznikov se, tudi v organiziranih skupinah, iz Slovenije odpravlja v avstrijski Gradec, kjer lahko prodajo krvno plazmo.
25 evrov za 800 mililitrov krvne plazme. Gre za nadomestilo za darovanje, ki je za marsikoga dobra kupčija, sklene pa jo lahko kar v nakupovalnem središču v bližini avstrijskega Gradca. Predvsem za tiste v kočljivem socialnem položaju. A pasti te kupčije se že kažejo pri nas. Rdeči križ namreč v nekaterih krajih severovzhodne Slovenije opaža upad mladih krvodajalcev.
»V nekaterih krajih severovzhodne Slovenije, med drugim v Murski Soboti, Gornji Radgoni, Ljutomeru in Mariboru, moji kolegi že opozarjajo, da se pozna odtok rednih krvodajalcev v Avstrijo. Ljudje so zaradi socialne stiske primorani v to. In to mladi, ki so bodoči nosilci preskrbe s krvjo v državi,« pojasnjuje Boštjan Novak, koordinator za krvodajalstvo pri Rdečem križu, ki je nacionalni organizator krvodajalskih akcij.
Novak: Prodajajo del sebe
»Obžalujemo tovrstne odločitve naših državljanov, da prodajo del sebe zaradi stiske. Mi si želimo, da teh stisk ne bi bilo in da bi lahko rešili svoj socialni položaj ter da potem tudi teh odhodov ne bi bilo,« še dodaja Novak. A v Sloveniji imamo ta hip še vedno dovolj krvodajalcev, ki darujejo za potrebe zdravstva in panika trenutno še ni na mestu.
Tako se ustvarjajo dobički
Pri darovanju plazme darovalcu odvzamejo kri in jo s posebno napravo že med odvzemom ločijo na trde in tekoče dele. Krvne celice takoj vrnejo nazaj v krvni obtok darovalca. Ta postopek traja približno 45 minut. Plazmo lahko v Avstriji darujete do dvakrat tedensko. Letno pa jo je mogoče darovati 50-krat. Zato lahko hitro pride do zlorab.
»Lahko le trkamo na vest, da če že darujete darujte kri ali krvno plazmo v Sloveniji, kjer pa je darovanje krvi prostovoljno, anonimno in brezplačno. Na drugi strani meje pa je izključno farmacevtski biznis, v katerem novačijo ljudi zaradi kovanja velikih dobičkov, ki se vrtijo v tem poslu.«
Plačljivo darovanje krvi Slovenija že spoznala
Plačljivega darovanja v Slovenija več ne bo videla, je še prepričan Novak: »Vemo, kaj bi se dogajalo, če bi bilo plačljivo. Zlorabe. Lahko bi prihajale skupine, ki so rizične, ki zamolčijo svoje bolezni, zato, da dobijo denar. Varna preskrba krvi v Sloveniji pa temelji na varnih, odgovornih in prostovoljnih darovalcih krvi.« A tudi v Sloveniji smo izkusili plačevanje za darovanje krvi na začetku organiziranega krvodajalstva. Ljudje so za dano kri dobili tako imenovane živilske nakaznice, s katerimi so kupili moko, meso, sladkor, olje, kasneje pa okoli 3 dinarje za nekaj mililitrov krvi:
»To je bilo še slabše. Ljudje so kar na en teden hodili na krvodajalske akcije, s tem pa so škodovali svojemu zdravju, svojemu počutju. Nato je bilo prepovedano in zakonsko uvedeno brezplačno, prostovoljno in anonimno darovanje krvi, da do podobnih zgodb na bi prišlo.«
