Na premišljevalnici so se tokrat lotili problematike prometa, transporta in trajnostne mobilnosti v Murski Soboti.
Včeraj popoldne je v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti potekala že sedma premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Premišljevalnico, katere rdeča nit je bil promet, transport in trajnostna mobilnost, je vodil prometni strokovnjak Jože Veren.
Prometa se je potrebno lotiti interdisciplinarno
Na premišljevalnici je bilo večkrat poudarjeno, da se je ureditve prometa potrebno lotiti interdisciplinarno. Odločitve o prometni ureditvi, pa tudi manj pomembnih stvareh, kot je postavitev prehoda za pešce in podobno, mora sprejemati organ, ki ga sestavlja več strokovnjakov z različnih področij, od urbanista do sociologa. Ravno tako je potrebno razmišljati o prometu tudi ob načrtovanju ostalih vsebin v mestu. V nasprotnem primeru dobimo preobremenjene prometnice, zastoje in posledično nezadovoljne udeležence v prometu ter seveda prebivalce.
S parkirišči korigiramo promet
Eden izmed najlažjih načinov korigiranja in reguliranja prometa, je postavitev in organizacija parkirišč v mestu. Če v določenem delu mesta zmanjšamo število parkirišč ali jih celo odpravimo, bomo s tem zmanjšali tudi količino prometa. Poleg tega je pomembno tudi, za koliko časa je v določenih conah dovoljeno parkirati ter kolikšna je cena parkiranja.
Prednost kolesarjem in pešcem
Umiritev motornega prometa, povečanje števila pešcev in kolesarjev ter posledično oživitev prostora bi v centru mesta lahko dosegli s tako imenovanimi shared space površinami oziroma deljenim prostorom. Gre za površine, kjer se lahko prosto gibljejo avtomobili, kolesarji in pešci, a imajo slednji prednost pred motornim prometom. Tovrstna ureditev se je marsikje v tujini obnesla, v manjšem obsegu pa je prisotna že tudi pri nas. Tako so tak prometni režim uvedli že v nekaterih manjših gosto naseljenih soseščinah, pa tudi v Murnovi ulici v Krogu.
Shared space* v središče mesta
Tak prometni režim bi sodil tudi v središče mesta, so bili prepričani udeleženci premišljevalnice. Nada Török z Mestne občine Murska Sobota je pojasnila, da že obstajajo idejni načrti za tovrstno ureditev na Kocljevi ulici in na Slovenski ulici.
Kolesarske steze na ceste
Veliko polemike je bilo tudi glede kolesarskih stez po mestu. Te so sedaj speljane pretežno po pločnikih, kar pa povzroča težave. Ena izmed udeleženk je povedala, da se je pred leti, ko kolesarskih stez ni bilo in je kolesarski promet tekel po robu cestišča, kot kolesarka počutila bolj varno. Poleg peščev, ki pogosto hodijo ali stojijo na kolesarski stezi, so trenutna težava tudi razne fizične ovire in robniki, ki onemogočajo tekočo in varno vožnjo s kolesi. S preselitvijo kolesarskih stez na cestišče, bi hkrati tudi odpravili težavo vožnje s kolesi v napačno smer.
Problem Gregorčičeve ulice
Izpostavljena je bila tudi težava Gregorčičeve ulice v Murski Soboti. Ta je občutno preširoka, zaradi česar vozniki tam vozijo hitreje, kot je dovoljeno. Predvsem je težavno križišče z ulico Staneta Rozmana, kjer pogosto prihaja do nevarnih situacij v prometu. Težave imajo tudi pešci in kolesarji, ki kljub prehodu za pešce včasih težko prečkajo cesto, saj so vozniki tam ignorantski. Druga težava Gregorčičeve ulice je tudi neupoštevanje prepovedi prometa za vozila z maso večjo od 3,5 ton.
Težava Sobote ni v Sobočancih
Murska Sobota je prometno precej obremenjena. A po podatkih prometne študije, ki jo je pred leti opravil Lineal, veliko večino prometa, kar tri četrtine, predstavljajo vozila, ki pridejo od drugod. Domačini predstavljajo tako le četrtino vsega prometa v mestu. To je zelo očiten znak, da v Murski Soboti potrebujemo delujoči Park&Ride sistem, ki bo omogočal parkiranje avtomobila na obrobju mesta ter dobre povezave z mestnim avtobusom.
*shared space: Deljeni prostor
