Primorska afera s prodajo v tujini kupkljenega sadja in zelenjave je dvignila veliko prahu. Tržna inšpekcija je opravila nadzor na tržnicah v državi, tudi pomurskih.
Pred slabima dvema tednoma je novinarka RTV Slovenija v odmevnem prispevku razkrila dejanski izvor sadja in zelenjave, ki ga nekateri prodajalci na primorskih tržnicah prodajajo kot izdelke domače pridelave. Pridelke prodajalci zgodaj zjutraj kupijo na tržaški veletržnici ter jih nato prodajajo kot ekološko pridelane na domači zemlji. Afera je v Sloveniji dvignila veliko prahu ter med obiskovalci tržnic vzbudila precej nezaupanja. To je bilo zaznati tudi v Pomurju, predvsem zaradi bližine Madžarske, kjer je na tržnicah možno kupiti poceni sadje in zelenjavo vprašljivega izvora.
Inšpektorji tudi na tržnice v Pomurju
V Pomurju imamo tržnico le v Murski Soboti in kmečko tržnico v Gornji Radgoni, ki obratuje le ob petkih. Tržni inšpektorat je minuli petek, skupaj z inšpektorji Uprave za varno hrano, opravil nadzor na obeh tržnicah v Pomurju, pri čemer so pregledali devet prodajalcev. Ti so v večini primerov prodajali doma pridelano sadje in zelenjavo, v enem primeru tudi doma predelane izdelke, v enem primeru pa je prodajalec prodajal tudi tuje sadje in zelenjavo. Inšpektorji tržnega inšpektorata pri tem niso odkrili nobenih nepravilnosti, inšpektorji Uprave za varno hrano pa poročila o nadzoru še niso pripravili. Na tržnem inšpektoratu so sicer poudarili, da so nadzor na tržnici v Murski Soboti izvajali tudi pred afero, nazadnje spomladi.
Na tržnici se lahko prodajajo tudi tuji pridelki
Prodajalci na tržnici lahko prodajajo tudi pridelke tujega izvora, ne le sadje in zelenjavo, ki je bilo pridelano doma. V tem primeru mora prodajalec imeti priglašeno dopolnilno dejavnost na kmetiji oziroma s.p.. Težava se pojavi v pomanjkljivi zakonodaji, ki prodajalcu ne določa kako bi ti tuji pridelki morali biti označeni, zatrjujejo na tržnem inšpektoratu, medtem ko na Upravi za varno hrano trdijo, da morajo prodajalci to potrošniku jasno povedati ter označiti. Obstoječa zakonodaja za primer zavajanja o izvoru pridelkov predvideva kazen od 200 do 600 evrov za posameznika ter od 500 do 3.000 evrov za samostojnega podjetnika.
V pripravi učinkovitejša zakonodaja
Afera je opomnila tudi na pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje. Trenutno je v javni obravnavi zakon o kmetijstvu, ki bo omogočil učinkovitejši nadzor in boljšo sledljivost izvora pridelkov. Kmetom, ki bodo svoj pridelek prodajali v večjih količinah, bo zakon, če bo sprejet, nalagal vodenje evidence pridelka in prodaje. A tudi takrat bo verjetno obveljalo, da je izdelke najbolje kupovati od prodajalca, ki ga poznamo ter mu zaupamo.
