Pomursko podjetje Naravna Gradnja že od leta 2009 gradi hiše z bal slame, cimprane hiše in svetuje pri gradnji Živih hiš.
»Prostori zgrajeni iz naravnih materialov na bivatelja delujejo drugače, kot umetno pridelani materiali. Vsaka umetno pridobljena surovina oddaja različne emisije, ki vplivajo na človeško zdravje in počutje,« pravi arhitektka Alja Petric iz Naravne Gradnje, kjer skupaj z ustanoviteljem podjetja Kristjanom Zverom gradijo Žive hiše: »Z uporabo nepredelanih naravnih materialov naravo onesnažimo desetkrat manj kot s konvencionalno gradnjo, zato si upam trditi, da takšna gradnja predstavlja »hiše prihodnosti«.
Žive hiše bivajo z naravo
Pri Živih hišah gre za gradnjo z živimi materiali, ki izvirajo iz narave. »Mi si »žive« surovine izposodimo, da si zgradimo ovoj za bivališče in jih po prenehanju uporabljanja vrnemo nazaj v naravo, torej življenju,« razlaga mlada arhitektka. A vendarle je gradnja Žive hiše več kot samo postavljanje zidov: »Zahteva ozaveščenega bivatelja, ki se zaveda kaj pomeni živeti v hiši zgrajeni iz deviških materialov, ki si realno postavi stroškovni načrt in upošteva tudi druge smernice,« dodaja Petriceva.
Izkušnje z gradnjo lastnih hiš iz bal slame
Vse se je začelo leta 2007, ko se je Kristjan iz praktičnih razlogov odločil, da bo pozornost usmeril v gradnjo z balami slame ometanimi z ilovnatim ometom. Večino izkušenj je pridobil kot graditelj lastne hiše in pmožnega objekta v Čikečki vasi, kjer je raziskoval vgradnjo slame in pravilni nanos ilovnatega ometa. Večletni praksi je leta 2009 sledila ustanovitev podjetja Naravna Gradnja. »Kristjan je raziskovanje stare prekmurske gradnje in novejših načinov rabe slamnate bale v gradbeništvu združil z lastno izkušnjo in razvil svoj način tovrstne gradnje,« pravi Alja, ki se je ekipi pridružila lani.
Poleg hiš iz bal slame tudi cimprane hiše
Glavni gradbeni materiali pri izdelavi Živih hiš so les, slama, ilovica in pesek, ki so regionalno dosegljivi in so del naravnega ciklusa. To so materiali z dobrimi gradbenimi lastnostmi, ki niso toplotno in kemično obdelani. »Živa hiša je sestavljena iz lesenega samostoječega skeleta, v katerega vpenjamo slamnate bale. Te nato od zunaj in znotraj omečemo z ilovnatim ometom, od zunaj pa še z apnenim ometom,« opisuje Alja gradnjo hiše iz bal slame. Poleg slednjih gradijo tudi tipično panonske cimprane hiše, ki so jih naši predniki gradili po Prekmurju stoletja.
Po Sloveniji že šest tovrstnih hiš
Cilj tovrstne gradnje je s čim manjšim ekološkim odtisom zgraditi sodobno organsko hišo, ki bo zadovoljila bivajočega tudi na subtilni ravni, pravijo v Naravni gradnji. Po Sloveniji stoji že šest takšnih hiš, zanimanja za tovrstno gradnjo, ki ustvarja naravno in zdravo bivanjsko okolje, pa je vsako leto več. »Konvencionalna gradnja je za približno deset, dvajset odstotkov cenejša, a je izolativnost hiše slabša,« še dodaja mlada arhitektka.
