Skupnost občin Slovenije od ministrstva zahteva, da zagotovi pogoje za enak dostop do lekarniških storitev na podeželju.
Spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, ki so začele veljati v začetku leta, povzročajo resne težave v Pomurju.
Kot smo poročali, bi občini Razkrižje in Rogašovci lahko ostali brez lekarne, koncesionarjem je izvajanje dejavnosti močno oteženo, manjše občine pa po novem zakonu niti ne morejo več razpisati koncesije, tudi če bi bil interes za to.
Župani so zato predlagali spremembo zakonodaje. Občine severovzhodne Slovenije so skupaj s Skupnostjo občin Slovenije na ministrstvu za zdravje znova odprle vprašanje nujne zakonodajne prilagoditve.
Brez nje bi lahko do konca prihodnjega leta več krajev ostalo brez svoje edine lekarne.
Pobudo so na ministrstvo med drugim poslale občine Apače, Cerkvenjak, Dornava, Gornja Radgona, Razkrižje in Rogašovci ter Lekarna Špringer.
Ivanušič verjame, da se bo zadeva rešila v korist ljudem na podeželju
Rihard Peurača, župan občine Rogašovci, je povedal, da so tik pred tem, da podaljšajo koncesijsko pogodbo z lekarno, a so se znašli v težavah.
»Pogodbe na način, kot je bila pred devetimi leti sklenjena, ne moremo podaljšati. V tem obdobju je štirikrat prišlo do spremembe zakona o lekarniški dejavnosti,« je povedal.
Na drugem bregu Mure je župan Razkrižja Stanko Ivanušič po sestanku na ministrstvu za zdravje optimističen in pričakuje, da bodo odločevalci ravnali razumno:
»Vlada je ministrstvu dala nalogo, da preučijo predlog, se opredelijo in vladi predlagajo nadaljnje postopke. Pričakujem, da se bo zadeva z razmislekom rešila v prid ljudem na podeželju.«
Na Razkrižju lekarna v skupnih prostorih z ambulanto deluje že 14 let, občani pa so zaradi njene negotove prihodnosti v skrbeh.
»To bi bila katastrofa«
70-letna domačinka iz občine Rogašovci si življenja brez domače lekarne ne predstavlja:
»To bi bila katastrofa. Nimam prevoza, stalno moram nekoga prositi in za mene, starejšo žensko, je to težava.«
Druga domačinka z Goričkega je dodala, da ima očeta in brata, ki potrebujeta dosti zdravil, zato bi bilo zaprtje lekarne težavno.
Poglobljen odnos med zaposlenimi in strankami
V Rogašovcih lekarna deluje v sklopu zdravstvenega doma, kjer načrtujejo širitev prostorov in dejavnosti. Laborantka Suzana Turha je izpostavila dobro sodelovanje v zdravstvenem domu.
»V prihodnjem letu nas čaka prenova zdravstvenega doma in širitev ambulante, zobne ambulante ter lekarne. Naj bi dobili tudi pediatra, zato še bolj nujno rabimo lekarno,« je pojasnila.
Podeželske lekarne so pogosto manjše, kar omogoča bližji stik z bolniki in bolj osebno obravnavo. Magistrica farmacije Sandra Šadl je povedala, da prav majhnost prinaša prednost.
»Odnos med zaposlenimi in pacientom je lahko bolj poglobljen s tega vidika, da je lekarna majhna, tudi stranke bolj poznamo in se jim lahko potem globlje posvetimo,« je dejala.
Brez lokalne lekarne bi mnogi prebivalci Goričkega in Razkrižja morali do zdravil potovati v druge več kilometrov oddaljene občine. Sploh za starejše bi to predstavljalo velik izziv.
