Župana občin Razkrižje in Rogašovcih opozarjata, da bi novi zakon o lekarniški dejavnosti lahko ogrozil delovanje manjših lekarn, saj bi zaostril pogoje in omejil število lekarniških enot v krajih z manjšim številom prebivalcev.
Spremembe zakona o lekarniški dejavnosti, ki so začele veljati v začetku leta, že povzročajo resne težave v Pomurju.
Občini Razkrižje in Rogašovci bi lahko ostali brez lekarne, koncesionarjem je izvajanje dejavnosti močno oteženo, manjše občine pa po novem zakonu niti ne morejo več razpisati koncesije, tudi če bi bil interes za to.
Župani so zato predlagali spremembo zakonodaje, a njihove pobude niso bile sprejete, kar pomeni, da so prebivalci manjših občin lahko kmalu brez osnovne lekarniške oskrbe.
To odpira vprašanje, kako bodo ljudje v teh krajih dostopali do zdravil in ali bo država pripravljena zagotoviti trajnejšo rešitev.
Lekarno zgradil in opremil z lastnimi sredstvi, sedaj bi se moral posloviti
V občini Razkrižje so nazorno pokazali, s kakšno situacijo se soočajo prebivalci. Župan Stanko Ivanušič je namreč eno izmed obiskovalk lekarne povprašal, kakšne režave bi nastale ob morebitnem zaprtju.
Obiskovalka Vesna iz Ljutomera je povedala, da bi v primeru zaprtja zanjo nastal velik problem, predvsem zaradi transporta.
Ivanušič je povedal, da za zdaj še verjame 'v zdrav razum':
»Še posebej v zdrav razum ministrstva za zdravje, na katerega smo v okviru Združenja občin Slovenije naslovili dopis, da se 40. člen spremeni.
V občini Razkrižje, kjer je koncesionar s svojimi sredstvi zgradil in opremil lekarno, bi se tako po 14 letih od te poslovil, čeprav je bil edini, ki je izkazal interes za opravljanje dejavnosti v Razkrižju,« je povedal Ivanušič.
Gre za zdravje ljudi
Rihard Peurača, župan občine Rogaševci, je pojasnil, da si v občini življenja brez lekarne sploh ne predstavljajo:
»O tem niti ne razmišljamo, ker tega enostavno ne bomo in ne smemo dopustiti. Že tako smo problemsko obmejno območje, odmaknjeni od centra in lekarno tukaj potrebujemo. To ni banka, ki so jo že odselili.
Tukaj gre za zdravje ljudi, za zdravila, in to mora biti dostopno.«
Z Županovimi besedami se strinjajo tudi uporabniki storitev zdravniške in lekarniške službe v občini Rogašovci.
Bi lahko prišlo do zaprtja več lekarn?
Janez Špringer, koncesionar s podružnicama na Razkrižju in v Rogašovcih, je povedal, da če ne bo sprememb, se lahko zapiranja zgodijo tudi v podružnični lekarni na Tišini, v Benediktu in v Kungoti.
»Tisti hip, ko bo koncesija potekla, se bo morala razpisati nova koncesija, se ne bo mogla razpisati za lekarniške podružnice v nesosednjih občinah. Ravno ta besedica, sosednje občine, povzroča največ težav,« je pojasnil Špringer.
Zapiranje podeželskih lekarn, ki so za prebivalce ključnega pomena
Novi zakon skuša sistemsko urediti preskrbo z zdravili (zlasti za javne lekarne), zagotoviti večjo pravno varnost v pogledu koncesij, urediti pravice kadrov in hkrati vpeljati določene omejitve, da se prepreči zloraba sistema.
V manjših krajih so lekarne pogosto osrednja točka zdravstvene dostopnosti. Če kakšna od njih zapre, brez nadomestne lekarne blizu, lahko pomeni ogroženo preskrbo s potrebnimi zdravili, zlasti za starejše, manj mobilne ljudi.
Glavna težava je predlagana sprememba kriterijev za odpiranje in delovanje lekarn, ki med drugim določa minimalno število prebivalcev za posamezno lekarniško enoto ter razdaljo med lekarnami.
Takšna ureditev bi lahko, opozarjajo lokalni predstavniki, iz sistema izrinila manjše, podeželske lekarne, ki so za prebivalce ključnega pomena.
