Duševno zdravje ostaja eden največjih javnozdravstvenih izzivov.
Duševno zdravje predstavlja eno ključnih področij sodobnega javnega zdravja.
Z različnimi duševnimi motnjami se vsako leto sooča več kot desetina prebivalcev Evropske unije.
Med najpogostejšimi težavami so depresija, anksiozne motnje, motnje spanja, različne odvisnosti ter hujše psihiatrične bolezni, kot je shizofrenija.
Slovenija pri tem ni izjema. Nasprotno, država se že vrsto let sooča z nadpovprečno stopnjo samomorilnosti v evropskem prostoru, med najpogostejšimi duševnimi motnjami pa ostajata depresija in anksioznost. Duševne stiske ne vplivajo zgolj na posameznika, temveč imajo posledice tudi za družino, delovno okolje, izobraževalni sistem in širšo družbo.
Pomemben pokazatelj stanja duševnega zdravja v populaciji je delež prebivalcev, ki prejemajo zdravila za zdravljenje duševnih motenj.
Kazalnik vključuje osebe, ki so v posameznem letu prejele vsaj en recept za zdravila iz skupin psiholeptikov, psihoanaleptikov ali drugih zdravil z delovanjem na živčevje.
Pomurska regija nad slovenskim povprečjem
Leta 2026 je znašal delež prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj v Pomurski regiji 15,91 na 100 prebivalcev, kar je še vedno občutno nad slovenskim povprečjem, ki znaša 14,47 na 100 prebivalcev.
Kljub temu podatki kažejo spodbuden trend. V primerjavi z letom 2016, ko je kazalnik znašal 16,80, se je delež zmanjšal za 0,89 odstotne točke oziroma za 5,3 odstotka.
Po zadnjih objavljenih podatkih je najvišji delež prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj zabeležen v Mestni občini Murski Soboti, kjer je znašal 18,26 prejemnika na 100 prebivalcev. Sledili so Črenšovci s 17,54, Kobilje s 17,26 in Turnišče s 17,10 prejemnika na 100 prebivalcev.
Nad regijskim povprečjem (15,91) so bile še občine Cankova (16,99), Beltinci (16,59), Tišina (16,33), Rogašovci (16,29), Odranci (16,27), Puconci (16,20), Dobrovnik (16,09) in Grad (15,93 prejemnika na 100 prebivalcev).
Nekoliko pod regijskim povprečjem so se uvrstile občine Lendava (15,77), Moravske Toplice (15,75), Šalovci (15,50), Velika Polana (15,30), Ljutomer (15,26), Apače (15,16) in Veržej (14,74 prejemnika na 100 prebivalcev).
Nižje vrednosti so beležile občine Gornja Radgona (14,69), Razkrižje (14,63), Radenci (13,96), Gornji Petrovci (13,92), Kuzma (13,77), Hodoš (13,83), Križevci (13,30) ter Sveti Jurij ob Ščavnici (13,60 prejemnika na 100 prebivalcev).
Najnižji delež prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj v letu 2026 je bil zabeležen v občini Hodoš, kjer je znašal 9,83 prejemnika na 100 prebivalcev.
