V Panonski vasi je bila delavnica o klimatskih vrtovih in biodiverziteti v okviru projekta GROWingChange.
V torek, 23. septembra 2025, je bila v Panonski vasi v Tešanovcih delavnica za dvig ozaveščanja in prenos znanja v okviru projekta GROWingChange (Interreg Slovenija–Avstrija).
Dogodek je bil namenjen mreženju, izmenjavi izkušenj ter ozaveščanju o pomenu klimatskih vrtov in parkov kot učinkovitega orodja pri blaženju podnebnih sprememb in spodbujanju biotske raznovrstnosti.
Udeleženci so se najprej seznanili s cilji projekta GROWingChange, nato pa poslušali kratka predavanja o grožnjah za biodiverziteto ter predstavitve konceptov klimatskih parkov, biodiverzitetnih vrtov in primerov dobrih praks. Sledil je ogled lokacije v Tešanovcih, kjer nastaja Biodiverzitetni vrt, ki bo prikazoval konkretne možnosti, kako z rastlinami in sonaravnimi ureditvami krepiti odpornost okolja pred podnebnimi spremembami.
Delavnica se je zaključila z interaktivno razpravo o izzivih in priložnostih pri razvoju multifunkcijske zelene infrastrukture.
Vrtnar Andrej Hriberšek je v sklopu projekta poudaril pomen vračanja avtohtonih rastlin v naše vrtove, saj so nekoč naravno bogatile krajino, privabljale opraševalce in zagotavljale raznovrstno rabo.
Po njegovih besedah je njegova vloga v tem projektu dejansko načrtovanje in izvedba samega projekta. Uporabljajo rastlinje, ki je avtohtono, ki je bilo vedno del našega okolja. »Če ga ponovno vnesemo, lahko omilimo posledice podnebnih sprememb, ki se kažejo v obliki vročinskih valov, poplav in vremenskih ekstremov,« je poudaril Hriberšek.
Med rastlinami, ki jih vračajo v vrtove, so številne, ki so bile znane že v starih kmečkih vrtovih. Veliko jih je medovitih, zato privabljajo čebele in druge opraševalce, hkrati pa nudijo zatočišče tudi ježem, žabam in malim sesalcem.
Hriberšek je dodal: »To so rastline, ki jih lahko uporabljamo v kuhinji, pri urejanju okolice, pa tudi za ohranjanje življenja v našem prostoru.«
Ljudje si klimatske vrtove pogosto napačno predstavljajo kot nekaj raztresenega in neurejenega. V resnici so lahko zelo kontrolirani, divji ali nekaj vmes. »Gre za pisane vrtove, ki so privlačni ne samo za opraševalce, ampak tudi za številne druge živali, ki postanejo del tega naravnega kroga,« pravi Hriberšek.
Za prihodnost je po njegovem mnenju ključno ozaveščanje ljudi.
Nina Šajna s Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru je poudarila pomen čezmejnega sodelovanja v okviru projekta, ki ga financira program Interreg Slovenija–Avstrija. V Sloveniji bodo nastali trije parki, v Avstriji pa šest.
Kot je dejala, gre za »priložnost, da se lokalne skupnosti naučijo, kako lahko že z manjšimi ukrepi – zasaditvijo živih mej, ozelenjevanjem streh, ohranjanjem nepokošenih travnih površin – pomembno prispevajo k povečanju biotske raznovrstnosti in večji odpornosti na podnebne spremembe.«
Cilj projekta ni vrnitev v preteklost, temveč iskanje sodobnih rešitev. »Na majhnih površinah lahko naredimo veliko – na domačem vrtu lahko pustimo del trate nepokošen, zasadimo živo mejo namesto ograje, ozelenimo streho avtobusnega postajališča ali zasadimo nekaj avtohtonih rastlin. To so majhni ukrepi, ki imajo velik vpliv na lokalno okolje,« je pojasnila Šajna.
Klimatski parki bodo služili tudi kot učni prostori, kjer bodo ljudje vseh generacij lahko spoznali dobre prakse.
»Primer iz Slovenije je načrtovani park opraševalcev v Puconcih, ki bo nastal na robu šolskega dvorišča. To je praktična priložnost, da otroci in odrasli spoznajo, kako pomembna je pestrost in kako jo lahko sami podprejo,« je še dodala.
Projekt z naslovom »Vrtovi in parki kot zeleni varuhi biotske raznovrstnosti in katalizatorji znanja za blaženje podnebnih sprememb« (GROWingChange) traja od oktobra 2024 do marca 2027, financiran pa je v okviru Interreg programa Slovenija–Avstrija 2021–2027.
Skupni proračun znaša 1,57 milijona evrov, od tega je prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj 1,26 milijona evrov.
Partnerji v projektu so: Grajski vrtovi (vodilni partner), Občina Puconci, Verein zur Förderung des Naturpark Raab, Reiterer & Scherling GmbH, Klimabündnis Steiermark in Univerza v Mariboru.
