Arhitekturni odmev evropske moderne in hiša, ki bi lahko spremenila podobo Murske Sobote.
Arhitekt Feri Novak, rojen kot Franc (Novák Ferenc), velja za enega pomembnejših predstavnikov zgodnje moderne arhitekture v Prekmurju. Rodil se je leta 1906 v Murski Soboti.
Njegovo otroštvo je zaznamovala zgodnja izguba očeta, ki je umrl, ko je bil star komaj sedem let. Po tem je živel pri babici.
Osnovno šolo je obiskoval med letoma 1913 in 1917, nato pa se je vpisal v meščansko šolo. Zaradi političnih pretresov tistega časa, oktobrske revolucije, prevrata in kratkotrajne Murske republike, je šolanje v Murski Soboti prekinil in ga leta 1921 zaključil na Madžarskem.
Po končanem šolanju je tri leta delal kot zidarski vajenec pri stricu Francu Novaku, prav tako gradbenem mojstru v Murski Soboti. Leta 1924 je začel obiskovati delovodsko šolo v Ljubljani, ki jo je uspešno zaključil leta 1926. V tem času je sodeloval tudi pri gradnji nove cerkve v Bogojini, kjer je delal kot zidarski pomočnik.
Med letoma 1926 in 1930 je obiskoval Srednjo tehnično šolo v Ljubljani. Čeprav bi lahko nadaljeval študij v Ljubljani, se je odločil za študij v tujini.
Na njegovo odločitev je verjetno vplival tudi arhitekt Ivo Špinčič, profesor na ljubljanski tehnični šoli, ki je študiral pri znamenitem arhitektu Petru Behrensu na Dunaju.
Pri odhodu na študij mu je pomagal tudi mecenski krog premožnejših Sobočanov, ki so mu z naročili za več družinskih vil omogočili finančna sredstva za študij. Sprva je začel študirati arhitekturo v Pragi, vendar se je po nekaj mesecih preselil na Dunaj.
Na Umetnostno akademijo na Dunaju se je vpisal 16. oktobra 1930 na oddelek za arhitekturo pri profesorju Petru Behrensu, enem najpomembnejših predstavnikov moderne arhitekture tistega časa. Tam je študiral tri leta, do vpoklica v vojsko leta 1934.
Že v času študija so nastale njegove prve arhitekturne zasnove, predvsem značilno oblikovane družinske vile, ki predstavljajo prvo obdobje njegovega ustvarjanja.
Po koncu vojaškega služenja se je zaposlil na občini v Murski Soboti, čeprav formalno še ni imel diplome. Med letoma 1934 in 1938 je sodeloval pri več pomembnih urbanističnih projektih v mestu, med drugim pri ureditvi Trubarjevega drevoreda in grajske ploščadi.
Šerbčeva hiša, modernistični eksperiment
Med njegovimi najbolj zanimivimi projekti iz tega obdobja izstopa Šerbčeva hiša na današnji Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti.
Hišo je leta 1938 projektiral za veterinarja Šerbca, v času, ko je delal v pariškem ateljeju slavnega arhitekta Le Corbusierja.
Čeprav objekt zaradi izbruha druge svetovne vojne nikoli ni bil v celoti realiziran, projekt predstavlja pomemben primer prenosa idej evropske moderne arhitekture v lokalno okolje.
O nastanku hiše pričajo tudi pisma, ki jih je Novak pošiljal iz Pariza, v katerih je investitorju podrobno opisoval projekt. V enem izmed pisem iz aprila 1938 je zapisal, da bo hiša »malo drugačna od soboških kalupov«.
Stanovanjski del naj bi bil dvignjen približno 2,5 metra nad tlemi, v pritličju pa bi bil urejen zimski vrt, iz katerega bi v nadstropje vodile rampe namesto stopnic.
Prav pri tem projektu je mogoče najjasneje opaziti vpliv Le Corbusierja, enega najvplivnejših arhitektov 20. stoletja. Novak je dobro poznal njegove znamenite »pet točk nove arhitekture« in jih skušal dosledno vključiti v projekt:
- piloti,
- strešni vrt,
- svobodni tloris,
- vzdolžna okna,
- svobodna fasada.
S tem je Šerbčeva hiša predstavljala izrazito modernistično arhitekturno rešitev, ki je močno odstopala od tedanje lokalne gradnje.
