FOTO: Bančna upravna stavba kot urbanistični manifest

Feri Novak, rojen kot Franc (Novák Ferenc) 16. oktobra 1906 v Murski Soboti, sodi med najvidnejše predstavnike moderne arhitekture in urbanizma na Slovenskem. 

Njegovo življenjsko delo je neločljivo povezano z razvojem Murske Sobote, kjer je s svojimi urbanističnimi rešitvami in arhitekturnimi stvaritvami odločilno zaznamoval podobo mesta.

Med njegovimi deli izstopajo sodobno zasnovane družinske vile ter reprezentativni javni objekti, med njimi tudi bančna upravna stavba.

Novak je odraščal v družini gradbenega mojstra Jožeta Novaka in matere Sidonije. Zgodnja očetova smrt, ko je bil star komaj sedem let, je močno zaznamovala njegovo otroštvo. Odraščal je pri babici, ki je s poštno kočijo povezovala Mursko Soboto z Gederovci in avstrijsko Radgono. 

Že zgodaj se je tako srečeval z dinamiko prostora, poti in komunikacij, kar je kasneje zaznamovalo njegov odnos do urbanizma.

Njegovo šolanje je potekalo v burnem obdobju po prvi svetovni vojni. Zaradi političnih pretresov je bilo izobraževanje v Murski Soboti prekinjeno, zato je meščansko šolo dokončal na Madžarskem leta 1921. 

Sledila so tri leta praktičnega dela kot zidarski vajenec pri stricu Francu Novaku, kar mu je dalo trdno razumevanje gradbene obrti, materialov in konstrukcijskih zakonitosti, ki so kasneje zaznamovali njegovo arhitekturno razmišljanje.

Leta 1924 se je preselil v Ljubljano, kjer je obiskoval delovodsko šolo, nato pa še srednjo tehniško šolo, ki jo je zaključil leta 1930. V tem času je sodeloval tudi pri gradnji nove cerkve v Bogojini kot zidarski pomočnik. Čeprav bi lahko nadaljeval študij v Ljubljani, se je odločil za tujino. 

Po kratkem študijskem obdobju v Pragi se je Novak preselil na Dunaj, kjer se je 16. oktobra 1930 vpisal na Umetnostno akademijo na oddelek za arhitekturo pri profesorju Petru Behrensu, enem ključnih utemeljiteljev evropske moderne arhitekture. 

Študij je prekinil vpoklic v vojsko leta 1934. Po koncu služenja je bil kljub še nedokončani diplomi zaposlen na občini, kjer je med letoma 1934 in 1938 načrtoval in nadzoroval pomembne urbanistične posege, med njimi ureditev Trubarjevega drevoreda, grajske ploščadi in drugih ključnih mestnih prostorov.

Bančna upravna stavba 

Eden njegovih pomembnejših povojnih projektov je bančna upravna stavba iz leta 1958, umeščena v strogo središče Murske Sobote ob hotelu Zvezda. Stavba predstavlja pomembno družbeno in urbanistično točko mesta. 

Zasnovana je kot konstrukcijski sistem stebrov in preklad, kar omogoča fleksibilno razporeditev notranjih prostorov. 

Fasada, orientirana proti Trgu zmage, je simetrična, z izrazito poudarjenimi vertikalami med okni, ki delujejo kot pilastri in fasadi dodajajo ritmičnost ter igro svetlobe in sence. 

Zadnja fasada, obrnjena proti tržnici, je po zapisih, ki jih hrani Pomurski muzej Murska Sobota, oblikovana z značilno zalomljeno steno, sorodno vetrolovom stanovanjskih blokov na Ulici Štefana Kovača. Po prvotnih načrtih je bila na strešni terasi predvidena sejna dvorana s stekleno kupolo, vendar ta zamisel ni bila uresničena. Pri projektiranju stavbe je sodeloval tudi arhitekt Štefan Ficko.