Invazivna stenica iz Severne Amerike se je v zadnjem desetletju razširila po vsej Sloveniji. Avgusta in septembra je čipkark toliko, da pogosto pristanejo tudi na ljudeh in jih včasih celo vbodejo.
Sredi poletja hrastovi gozdovi na marsikaterem koncu Slovenije izgledajo, kot bi se jesen zgodila prezgodaj.
Rumenorjave krošnje hrastov močno izstopajo iz sicer zelene kulise naših gozdov. Za ta pojav je odgovorna majhna žuželka, ki jo v teh dneh opažajo tudi na oblačilih in koži: hrastova čipkarka.
Zakaj jih je avgusta toliko
Razlog za množično prisotnost v tem obdobju je biološki cikel žuželke. Odrasli osebki prezimijo v razpokah skorje gostitelja. Spomladi, konec aprila in v začetku maja, se preselijo na spodnje strani listov in začnejo sesanje rastlinskih sokov.
Čipkarke oblikujejo dve do tri generacije na leto, številčnost stenic je največja v avgustu in septembru, ko so tudi poškodbe na listih najbolj očitne, hrastovi sestoji pa pogosto povsem rjavi. Z vsako generacijo se populacija pomnoži, zato je konec poletja čipkark daleč največ.
Zlasti se je vrsta namnožila v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije, namnožitev pa je po navedbah Zavoda za gozdove Slovenije povezana z nadpovprečnimi temperaturami.
Drobna stenica s čipkastim vzorcem
Odrasla hrastova čipkarka je drobna, tri milimetre dolga in dva milimetra široka stenica. Telo je sploščeno v hrbtno-trebušni smeri, sprednja krila ima prosojno bela s čipkasto teksturo in rjavimi lisami. Prav ta videz ji je dal ime.
Vsi razvojni stadiji hrastove čipkarke se pojavljajo na spodnji strani listov gostiteljskih rastlin. Jajčeca so črna, sodčasta, samica jih odloži v skupinah. Ličinke so manjše, bleščeče črne z bodičastimi izrastki po telesu.
V urbanih območjih se poleg hrastove čipkarke številčno pojavlja tudi zelo podobna platanova čipkarka, katere gostitelj je platana, pogosto parkovno drevo. Telo platanovih čipkark je za razliko od hrastovih svetlejše in z manj izrazitimi temnimi lisami.
Iz Severne Amerike prek Italije do Slovenije
Hrastova čipkarka je vrsta stenice iz družine mrežastih stenic, izvorno razširjena v Severni Ameriki, ki se po nenamernem vnosu v zadnjih desetletjih intenzivno širi po Evropi in Zahodni Aziji.
V Evropi je bila hrastova čipkarka najprej odkrita leta 2000 v Italiji in leta 2002 v Turčiji. Približno po desetih letih se je vrsta močno namnožila na območju Črnega morja in začela hitro širjenje po Balkanu vse do Centralne Evrope.
V Sloveniji so hrastovo čipkarko odkrili leta 2016 v vzhodnem delu države, v bližini mednarodne železniške proge. Domnevajo, da se je vrsta k nam razširila iz Hrvaške, kjer je bila odkrita že leta 2013. Z vzhoda države se je razširila na celotno območje Slovenije v samo devetih letih.
Vrsta se na daljše razdalje najpogosteje širi kot slepi potnik – s pomočjo cestnega in železniškega prometa, na oblačilih in vozilih.
Hrasti, ki so videti jesensko sredi avgusta
Odrasli osebki in njihove larve na spodnji strani listov sesajo rastlinski sok, s čimer povzročijo poškodbe listov in izgubo klorofila, posledično se zmanjša aktivnost fotosinteze. Listi sčasoma zbledijo, se posušijo in odpadejo.
Glavni gostitelji hrastove čipkarke so hrasti. Ob velikih namnožitvah se lahko pojavi tudi na nekaterih drugih listavcih, na primer lipah, brestih, pravem kostanju in leskah, vendar na slednjih poškodovanost ni nikoli tako intenzivna kot na hrastih.
Zaradi ponavljajočih se poškodb drevo posledično lahko oslabi in manj prirašča. Vrsta pomeni dodaten škodljiv dejavnik, ki deluje v procesu hiranja hrastov – kompleksni bolezni, ki v zadnjih desetletjih pesti evropske hrastove gozdove.
Poškodbe so najbolj očitne avgusta in septembra, takrat hrastovi sestoji lahko porjavijo, ob močnem napadu pa se listi lahko posušijo in tudi predčasno odpadejo.
Hrastova čipkarka bi lahko imela negativen vpliv tudi na druge žuželke, ki se prehranjujejo z listi hrastov.
Ko čipkarka pristane na nas
Zaradi številčne populacije v avgustu in septembru čipkarke pogosto padejo ali pristanejo tudi na ljudeh.
Čipkarke se potem na nas »sprehajajo«, včasih lahko tudi malce vbodejo, ker iščejo hrano – to je listni sok.
Da bi ti naključni vbodi hrastove čipkarke povzročali resnejše težave, ni znano, v redkih primerih lahko pride do alergijskih reakcij, ki pa hitro izzvenijo.
Učinkovitega ukrepa ni
Ker sta obe stenici razširjeni po večjem delu Evrope in nikjer ne izvajajo sistematičnih ukrepov proti njima, se teh dveh vrst pri nas ne da več izkoreniniti. Tudi če bi izvajali ukrepe na posameznih drevesih, bi osebki čez čas prileteli s sosednjih dreves, kjer ukrepov nismo izvajali.
»Poškodb zaradi hrastove čipkarke zaradi njene razširjenosti in biologije ni mogoče preprečiti, ker ni učinkovitih selektivnih zatiralnih ukrepov. Zatiranja hrastove čipkarke zato ne svetujemo,« so navedli na Zavodu za gozdove Slovenije.
Zaradi nezadostne učinkovitosti in negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev tudi na urbanih površinah odsvetujejo – v gozdovih pa ta sredstva tako ali tako niso dovoljena.
