Je lahko konoplja priložnost za zaposlitve?
Povpraševanje po izdelkih iz konoplje strmo narašča, in to je dobra priložnost za nova delovna mesta. Ljutomerčan Vinko Škraban iz Planeta konoplje, prvi pridelovalec industrijske konoplje v Sloveniji, je za spravilo pridelka zaposlil 30 sezonskih delavcev. V naslednjih petih letih bi lahko takšno sezonsko delo dobilo do 500 brezposelnih.
Pridelek? Tona in pol konoplje
Vinko Škraban želi pridelati kakovostna čaj in olje s kanabidiolom, zato spravilo konoplje poteka ročno: »Imamo že praktično 800 kilogramov posušenega čaja, to bi bilo tam nekje okoli 32 tisoč evrov dobička.« Skupno bodo na enem hektarju pridelali tono in pol konoplje ter tako zaslužili 60 tisoč evrov. Zaradi tega imajo zaposlenih tudi 30 sezonskih delavcev, ki so sicer brezposelni.
»Ko te vprašajo kaj delaš, rečeš v konoplji vršičke režem, te malo čudno pogledajo in vprašajo, kak pa to. In ko jim poveš, da gre za industrijsko konopljo, pa se že malo nasmejijo,« nam z nasmeškom zaupa ena izmed sezonskih delavk Jasmina Vudrak.
Trikrat večji donos od koruze ali pšenice
Osnovna za čaj, ki ga izvažajo predvsem v ZDA in Zahodno Evropo so vršički, ki jih obrežejo ročno. Ljutomerski pridelovalec letos skrbi za 48 hektarjev konoplje. Večina je raste na njivah pogodbenih kmetov, s takšnim delom sta zadovoljna tudi Andrej in Ema Petek, saj bo z manj dela donos večji: »Pričakujemo, da bo donos trikrat večji od koruze ali pšenice.«
Ničesar ne zavržejo
In kaj je še ena prednost konoplje? Uporabijo jo lahko praktično vso. Zato bodo prodali tudi stebla, ki se uporabljajo pri gradnji ekoloških hiš, iz konopljinih vlaken pa so poskusno že izdelali razgradljivo plastiko. »Zadnji pet let Audi, BMW, Mercedez uporabljajo konopljina vlakna v karoseriji, zaradi trpežnosti in elastičnosti.«
Za razvoj industrije konoplje je potreben razvojni kapital, vendar so v Sloveniji naleteli na gluha ušesa. Največ posluha za razcvet posla trenutno kažejo ruski vlagatelji.
