Družbeni in gospodarski pomen svojčas največje tekstilne industrije v srednji Evropi v razstavo Mura Odprto od petka na ogled v Pokrajinskem muzeju
Tovarna moške in ženske konfekcije v Murski Soboti je svoje ime po reki Muri dobila pred dobrimi 65 leti, čeprav začetki tovarne segajo še dlje v čas, ko je v soboški trgovini Janeza Cvetiča njegova žena Irma šivala perilo za nadaljno prodajo. Leta 1925 so imeli že štiri pomočnice, ki s stroji na nožni pogon šivale moško perilo za prodajo v lastni ter drugih prodajalnah v mestu. Z elektrifikacijo in nakupom čeških strojev leta 1926 je obrat doživel nagel razvoj, pri čemer je v desetih letih postal največja tovarna te vrste v tedanji Dravski banovini. Obrat je zaposloval 150 delavk in se uradno imenoval Janez Cvetkovič - industrija perila Murska Sobota. Povpraševanja ni manjkalo, prav tako ne poceni prekmurske delovne sile, ki so jo v 80-odstotkih sestavljale neizobražena dekleta iz podeželja.
Iz 6500 na 1500 delavcev
Tako se pišejo začetki podjetja Mura, ki je v osemdesetih letih zaposlovala 6500 delavcev, po podatkih Pokrajinskega muzeja pa je bila posredno z njo povezana četrtina vsega pomurskega prebivalstva. Mura je pomagala pri nakupih in gradnji stanovanj za delavce, počitniških objektov v Sloveniji in na Hrvaškem, dajala je štipendije, spodbudila razvoj avtobusnega prometa ... V začetku devedesetih je imela Mura 62 trgovin v Sloveniji in tujini, danes pod dvema ločenima podjetjoma zaposluje le še okoli 1500 ljudi. Medtem ko podjetje Mura in partnerji šiva za tuje blagovne znamke, Mura - Evropska hiša mode (Mura EHM) ostaja srce domače konfekcije s trženjem lastne blagovne znamke.
"Denar z lopatami skozi okna"
Nekdanji pomen Mure je na petkovi otvoritvi razstave podal tudi njen nekdanji direktor Janez Lanščak. Uspehe tega tekstilnega podjetja je ponazoril s prispodobo, da so v najboljših časih "denar z lopatami metali skozi okna". Lanščak je poudaril pomen napredne tehnologije, ki bila prisotna v Muri. Izjemno prednost na jugoslovanskem trgu o dosegali tudi z vpeljavo računalniško vodene proizvodnje, s katero so prihranili velike količine blaga, čas izdelave posamezne obleke pa so zmanjšali iz šest na tri ure.
Industrija kot del družbe, v kateri je
Brez ustvarjalnost in raziskovanja ni industrije - tudi za industrijo pa je pomembno, da v svojem okolju deluje kot družbeni faktor, pa je pogled na Muro podala direktorica Pokrajinskega muzeja Metka Fujs, ki meni, da je Mura pomembno vplivala na oblikovanje Murske Sobote in samega Pomurja. Kot je povedala, omenjena razstava ni razstava o zgodovini Mure, pa vendar je tudi to. Kot pravi, je predvsem razstava, ki želi na primeru do nedavnega največje tovarne modne konfekcije v srednji Evropi pokazati tisti del delovnega procesa, katerega skupni imenovalec je bila inovativnost, ustvarjalnost in domišljija.
Spomin na slogan: "Iz Mure z ljubeznijo"
Razstava, v kateri se skozi nit zgodovine prepleta pogled na modni imperij Mure, je nastala v sodelovanju z Zdenko Ščančar, Murino modno oblikovalko od leta 1974 do 2010. Tekstilna industrija, je zbrane nagovorila Ščančarjeva, je tudi modne oblikovalce vedno postavljala v zelo zahtevne okvirje. Kot je povedala, je namen industrije prodaja izdelkov v čim večjem številu, zato je v raztavi poleg predstavitve postopkov oblikovanja v tekstilni industriji izpostavljen tudi oglaševalski vidik. Kot je poudarila Ščančarjeva, si želi, da bi bila razstava priložnost za pomislek, koliko lepih Murinih oblačil visi v naših omarah ali na podstrešjih, pa ne nosimo več.
V okviru s strani Evropske prestolnice kulture podprtega projekta Mura Odprto je pripravljena tudi ulična razstava fotografij delavk, etnološki dokumentarni film Jelke Pšajd, katalog plastik sodobnega slovenskega kiparstva - izbor iz zbirke Mue d.d v stečaju pa bo predstavljen v septembru. Na dogodku sta nastopila Dorina Gujt in Dejan Berden.
