Nam spremembe na področju dispečerske službe prinašajo kopico novih težav?
Z marcem in aprilom naj bi v Ljubljani in Mariboru letos zaživela dispečerska centra, ki bosta v prihodnje pokrivala območje celotne države.
Prevzela bosta torej sprejemanje nujnih klicev s področja zdravstva, usklajevanje enot nujne medicinske pomoči in nenujne prevoze po vsej Sloveniji, ob tem pa naj bi spremljala tudi zmogljivost bolnišnic.
Pomurje bo tako razvrščeno pod okrilje mariborskega dispečerskega centra, ki naj bi pokrival preko 120 občin s približno 900.000 prebivalci na več kot 8000 kvadratnih kilometrov velikem območju.
Nezanemarljiva razdalja in nevarnost zapletov
Mnoge zdaj zaradi relativne oddaljenosti centra in nevarnosti, ki bi jo slabše poznavanje terena lahko povzročalo, že skrbi.
Nemirni so predvsem v pomurskih zdravstvenih domovih, kjer opozarjajo, da pred bližajočim se odprtjem mariborskega dispečerskega centra sploh še niso prejeli nobenih navodil oziroma informacij o tem, kaj to pomeni za njihovo organizacijo nujne medicinske pomoči.
“Ker bo šlo vse preko enega centra, se lahko zgodi, da ta ne bo tako ažuren in lahko bo prišlo do čakanja ali zamikov, ki pa zagotovo ne bodo prijetni ne za našo službo, še manj pa za paciente,” je za RTV Slovenija povedal strokovni direktor splošne bolnišnice Murska Sobota, Danijel Grabar.
Podobne težave že pred leti
Bojazen ni nujno odveč. Spomnimo recimo, da smo se s podobnimi težavami srečevali že pred približno šestimi leti, ko so zaradi racionalizacije javnih služb in stroškov ukinili nočne izmene operaterjev Regijskega centra za obveščanje v Murski Soboti.
Delo so takrat prevzeli mariborski operaterji, kar je v Pomurju dvignilo precej prahu in povzročilo nemalo težav med službami nujne medicinske pomoči.
Slednje so opozarjale predvsem na dejstvo, da so se operaterji ob klicu v stiski spopadali s kulturnimi in jezikovnimi razlikami ter oteženim lociranjem.
Ključno poznavanje okolja
Slabo poznavanje terana je na primer botrovalo nekaj napačnim usmeritvam vozil, za nameček pa so težave povzročale še posebnosti narečij v regiji.
"Ljudje, ki kličejo 112, so v stiski, zato je poznavanje lokacije, narečja in situacije v domačem okolju ključno," so za naš medij že pred časom povedali v reševalni službi Zdravstvenega doma Murska Sobota.
S ponavljanjem vprašanj in preverjanjem podatkov se navsezadnje izgubljajo dragocene sekunde, kar pa je še posebej zaskrbljujoče pri urgentnih primerih.
Se torej z ozirom na pretekle izkušnje ne bi bilo smiselno vsaj nekoliko bolj posvetiti pripravam in informiranju zdravstvenih ustanov v regiji?