Preprostega odgovora ni. Izkupiček pri nižjih honorarjih prek avtorske pogodbe večji, vendar pri zaslužku okrog 600 evrov na koncu skoraj ne ostane za preživetje.
Zaradi interventnega zakona, ki je precej udaril po avtorskih honorarjih, veliko ljudi v precepu za kaj se odločiti. Preprostega odgovora na vprašanje, ali se bolj obrestuje avtorska pogodba ali s. p., ni, kar so nam potrdili tudi na Zavodu za zaposlovanje v Murski Soboti, saj kot pravijo, je vse odvisno od mesečnega honorarja.
Pri 800 evrih bruto, prek avtorske 597 eurov neto dohodka
Izkupiček pri nižjih honorarjih bo prek avtorske pogodbe večji, pri 800 evrih bruto mesečnega dohodka bi bil neto dohodek honorarca 597 eurov, kar je za 77 evrov višji od neto dohodka s.p.-ja, ki bi bil 520 evrov. Za starše, ki upoštevajo dohodninsko olajšavo za otroke, so razlike še večje.
Pri nižjih dohodkih avtorska, pri tisoč evrih dohodkov pa že samozaposlitev
Avtorska pogodba se bolj obrestuje le pri nižjih dohodkih, medtem ko je pri višjih v prednosti s. p. Honorarci namreč pri osemsto evrih bruto mesečnega prihodka na letni ravni zaslužijo 924 evrov več, saj ob upoštevanju splošne olajšave plačajo le 339 evrov dohodnine. Z upoštevanjem olajšave za enega otroka pa dohodnine sploh ne plačajo. Na drugi strani pa se pri tisoč evrih dohodkov samozaposlitev splača bolj kot prejemanje avtorskih honorarjev, pišejo na Siolu, razen če imajo honorarci možnost uveljavljati dohodninsko olajšavo za otroke.
Izračun neta pri avtorskem honorarju
Do izračuna dejanskega neta pri avtorskem honorarju pridemo tako, da od bruto dohodka odštejemo 6,36 odstotka bruto dohodka za prispevek za zdravstveno zavarovanje (ZZ), 15,50 odstotka bruto dohodka za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ), ter 25 odstotka bruto dohodka, znižanega za normirane stroške (10 odstotkov od bruto dohodka) za akontacijo dohodnine, ki pa se ob upoštevanju olajšav sorazmerno znižuje.
Pri normiranem s. p. izračun bolj preprost
Od bruto dohodka odštejemo 232 evrov prispevkov za PIZ in ZZ, in šest odstotkov bruto dohodka za dohodnino. vendar ti prispevki veljajo le za prvo leto poslovanja, ko država podjetnikom prizna 50 odstotkov »popusta« za pokojninske prispevke. V drugem letu poslovanja je treba za socialne prispevke plačati 270 evrov, nato pa v polni višini.
Pri bolezni s samozaposlitvijo na boljšem
Samozaposleni so v primeru nege bolnega otroka izenačeni z zaposlenimi. Če samozaposleni zbolijo sami, imajo pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov, imajo pa tudi pravico do porodniškega in starševskega nadomestila. Honorarci pa bodo morali kljub plačevanju novega zdravstvenega prispevka še naprej plačevati tudi prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje. Pravice do nadomestil za bolniško, porodniško in starševsko nadomestilo honorarci nimajo.
Pri honorarcih plačevanje pokojninskih prispevkov v pokojninsko dobo
Dobra novica za honorarce pa je, da se jim bo plačevanje pokojninskih prispevkov štelo v pokojninsko dobo. Če bodo imeli letno okrog 9.500 evrov bruto honorarja, bodo imeli leto dni pokojninske dobe, ob nižjih prispevkih pa sorazmerno manj.
Pri zaslužku okrog 600 evrov na koncu ne ostane za preživetje
»To je težka odločitev«, pove tudi Simona, ki je po novem letu ostala brez zaposlitve, saj ji je potekla pogodba o javnih delih. Delodajalec ji je dal možnost nadaljne zaposlitve, vendar po avtorski pogodbi ali pa z odprtjem s.p.-ja. Kot pravi sama, ne ve katera odločitev je boljša, saj pri dosedanjemu zaslužku, ki je znašal okrog 600 evrov, skoraj nobena odločitev ni dobra, »Po plačilu prispevkov mi ne ostane niti za preživetje.«
