Pobudo Zelenih Avstrije proti gradnji hidroelektrarn na Muri so podprle vse stranke v štajerskem deželnem parlamentu. Avstrijci so zadnjo odprli lani, do leta 2020 jih bodo imeli kar 31.
Stranka Zeleni Avstrije je štajerskemu deželnemu parlamentu posredovala pobudo proti načrtovani gradnji hidroelektrarne na Muri. Zeleni so deželnemu parlamentu predlagali sklep, da štajerska deželna vlada slovenski vladi sporoči, da bi gradnja hidroelektrarne Hrastje - Mota lahko povzročila nepopravljive posledice v območju ob mejnem delu reke Mure, ki spada v avstrijsko območje Nature 2000 ter da zato gradnji nasprotujejo.
Hidroelektrarne bi ogrozile floro in favno
Zeleni Avstrije so prepričani, da bi gradnja hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji močno vplivala na kakovost Mure ob meji in poplavne gozdove na tem območju. Reka in njena okolica, vključno z rastlinskim in živalskim svetom, predstavljajo enega najbogatejših življenskih prostorov v Evropi, Mura pa je zaradi svoje izjemnosti že leta 2005 bila razglašena za evropsko zavarovano območje.
Ministrstvo: Najprej poročilo, nato presoja vplivov
V skladu s konvencijo o čezmejni oceni okoljskih vplivov bi morale države pri projektih, katerih vplivi lahko sežejo čez mejo, sosede o tem čim hitreje obvestiti in sodelovati pri presoji vplivov. Na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor očitke sicer zavračajo, saj je Slovenija svojo severno sosedo o začetku postopka umeščanja hidroelektrarne v prostor že obvestila, vplive na območje Nature 2000 pa bodo presojali šele, ko bo pripravljeno okoljsko poročilo.
V Avstriji do leta 2020 na Muri 31 elektrarn
Avstrija ima sicer na reki Muri trenutno delujočih 28 hidroelektrarn, zadnjo so v omrežje priklopili v lanskem letu. Letos nameravajo dokončati gradnjo hidroelektrarne v Kalsdorfu pri Gradcu, do leta 2020 pa nameravajo zgraditi še dve hidroelektrarni. Večji del avstrijskih hidroelektrarn je zgrajen v zgornjem oziroma srednjem toku reke Mure, kjer ni poplavnih gozdov, okolica pa je rastlinsko in živalsko precej manj bogata, kot v spodnjem delu toka. Njihova najnižje ležeča hidroelektrarna na Muri je postavljena v Spielfeldu, ki meji na slovenski Šentilj, vendar je ta bila zgrajena že leta 1982, skoraj dve desetletji pred vzpostavitvijo območja Natura 2000.
Akumulacijsko območje bi lahko segalo celo do Kučnice
Pomembna razlika med zgornjim in srednjim tokom ter spodnjim tokom, v katerem želi hidroelektrarno postaviti Slovenija, je tudi majhen padec in posledično nižji energetski potencial reke, poudarjajo naravovarstveniki. V območju, kjer imajo hidroelektrarne postavljene Avstrijci, znaša povprečen padec okoli 3 promile, medtem ko v slovenskem delu toka reke Mure padec znaša zgolj 1 promil. Hidroelektrarne v slovenskem delu reke Mure bi po načrtih za delovanje potrebovale padec osem metrov, kar pomeni, da bi se voda morala akumulirati v kar osemkilometrskem območju pred elektrarno. Ta bi v primeru hidroelektrarne v Hrastje - Moti tako lahko segal celo do izliva Kučnice v Muro.
