Stavek »2H-Piran-2-oni kot dieni pri cikloadicijah z izbranimi alkeni in alkini« večini smrtnikov ne pove ničesar, za mladega Amadeja pa je to naslov doktorske disertacije.
Amadeja Juranoviča iz Banovec je kemija posrkala vase že ob prvem stiku. Ko se je v osnovni šoli srečeval z osnovami kemije, je takoj vedel, da mu lahko zmeša glavo in se vanjo zaljubi. To se je kasneje tudi zgodilo. Vpisal se je na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je v štirih letih dokončal študij. Za diplomsko delo pod mentorstvom prof. dr. Andreja Petriča, je prejel pomembno odlikovanje, in sicer fakultetno Prešernovo nagrado.
Namesto absolventskega staža se je zaposlil na fakulteti kot mladi raziskovalec. Pravi, da v življenju strogo loči delo in zabavo in dodaja, da s tem, ko ni izkoristil lagodnega življenja v času absolventa, ni ničesar izgubil, kvečjemu pridobil, saj je dobil službo in hkrati opravljal delo, ki ga veseli.
Le malo doktorjev pri tej starosti
Ob delu na fakulteti je nadaljeval šolanje. Tako je v začetku tega tedna s suverenim nastopom uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo in si pridobil naziv doktor znanosti. Pri 27-ih letih to uspe le redkim. K takšni zagnanosti in pridnosti pa je pripomoglo tudi to, da ga je vsa ta leta spremljalo načelo, da je v življenju pomembno najti pravo ravnovesje med delom in zabavo.
Ko 'visoko' kemijo prevedemo v 'domač jezik' ...
Vsebino doktorske disertacije je sam razložil takole: »V doktorski disertaciji sem izdelal novo metodo za sintezo derivatov komercialno dostopnega fungicida boskalida, ki se ga v industrijskem merilu proizvede več ton letno. Metoda ustreza principu zelene kemije, saj ne vključuje dragih kovin prehoda, ki se uporabljajo kot katalizatorji pri dobro izdelani industrijski sintezi.«
V prostem času plesalec
Ob ustanovitvi folklorne skupine Leščeček v Veržeju, leta 2006, se je vključil kot aktiven plesalec, a je sčasoma moral odnehati s plesanjem v Pomurju, v Ljubljani pa je našel neke vrste nadomestilo za potešitev želje po plesu. Vpisal se je namreč v šolo flamenka in se resnično našel v tej, nam dokaj tuji plesni zvrsti. Ljubezen do plesa pa izkazuje tudi s tem, da se že nekaj let zapored, v poletnih mesecih udeležuje plesnega tečaja v Španiji. In vsako stvar, katere se loti, jemlje skrajno resno in se ji posveti z dušo in telesom. Nič drugače ni niti z igranjem kitare.
Svoje znanje želi prispevati domačemu okolju
Na vprašanje, kaj ga čaka sedaj, je odgovoril: »V prihodnosti se vidim na delovnem mestu, kjer bi lahko ponudil svoje znanje v korist družbenega napredka in razvoja novih metod, ki bi prispevale k boljši kvaliteti življenja. Zaradi trenutne gospodarske situacije v državi je težko priti do zaposlitve, zato sem izkoristil priložnost, ki se mi je ponudila v tujini. V primeru, da bo prišlo do realizacije projekta, bom tam še za eno leto nadaljeval z raziskavami na področju organske sinteze,« in dodaja: »Moja želja za prihodnost je, da bi se zaposlil v slovenskem gospodarstvu, navsezadnje je bil moj študij financiran s strani Republike Slovenije, zato bi najraje svoje znanje prispeval domačemu okolju.«
Amadej Juranovič si je v času dodiplomskega in podiplomskega študija pridobil veliko izkušenj na področju raziskovalnega dela, a se je pripravljen spopasti tudi z izzivi, ki segajo izven laboratorija.
Janja Žalik
