Boštjan Čeh in Franc Zorec, kot kaže, nista edina, ki se poslavljata od svojih faranov. Odhajal naj bi tudi beltinski župnik.
Pred dnevi smo poročali o večjih spremembah, ki se obetajo soboški škofiji, natančneje župnijama na Tišini in v Bakovcih.
Duhovnik Boštjan Čeh, ki vodi tišinsko župnijo, nam je pojasnil, da obe omenjeni župniji formalno sicer ostajata, vendar pa ne bosta imeli svojih duhovnikov, “kar pomeni, da bodo maše opravljali duhovniki in kaplani iz Murske Sobote.”
Kot smo pisali, naj bi duhovnik Boštjan Čeh bil premeščen na Cankovo, duhovnik Franc Zorec pa v Ljutomer. Slednji bo tam predvidoma zamenjal župnika Zrima, ki je nedavno bil obtožen nadlegovanja otrok.
Po najnovejših neuradnih informacijah pa naj bi tudi Alojz Benkovič zapuščal Župnijo Beltinci.
-
Lokalno | 20 komentarjev
To je župnik, ki bo nadomestil Zrima v Ljutomeru
-
Lokalno | 26 komentarjev
Ostajata Tišina in Bakovci brez župnije?
Prostovoljen izstop?
V zvezi z domnevnim odhodom beltinskega župnika kroži več zgodb, med drugim tudi o možni premestitvi v drugo župnijo. A vse glasnejše so predvsem govorice, da naj bi Benkovič kar prostovoljno izstopil iz duhovništva.
Natančni razlogi zaenkrat niso znani. Podatek smo želeli preveriti neposredno pri župniku, a je ta za naše klice žal nedosegljiv. Z uradnimi vprašanji smo se medtem obrnili tudi na škofijo, katere odgovor pa še čakamo.
Razloge pretehta sveti sedež
Tovrsten izstop iz katoliških cerkvenih vrst pravzaprav ni povsem preprost. Gre za tako imenovani postopek laizacije oziroma izgube kleriškega stanu, ki pa v nekaterih primerih zahteva tudi odredbo škofa ali celo Vatikana.
Kanonsko pravo, zbirka cerkvenih zakonov, ki urejajo delovanje in odnose znotraj cerkve, namreč opredeljuje tri načine izgube kleriškega stanu in eden od njih se nanaša tudi na svobodno odločitev duhovnika za laizacijo iz osebnih razlogov. Pri tej je potrebna odločitev apostolskega sedeža, ki pretehta predstavljene razloge. (Vir: Zakonik kanonskega prava (http://www.intratext.com/IXT/ENG0017/_PY.HTM )
Ko duhovnik po lastni želji znova postane laik, pa se seveda odreče tudi vsem pravicam in dolžnostim svoje službe – vključno z opravljanjem cerkvenih obredov.
Začeti znova
Sicer pa formalnosti postopka laizacije niso edini izziv, ki ga prinaša odločitev za izstop. Ta je v nekaterih primerih lahko težaven tudi s socialnega vidika, saj se nekdanji duhovniki velikokrat znajdejo v dotlej neznanih okoliščinah.
Prvič so na primer resnično prepuščeni sami sebi, Cerkev kot institucija svojih duhovnikom navsezadnje nudi tudi določeno mero socialne varnosti.