Svetovna banka je za skrajni prag revščine določila 1,25 dolarja, prav toliko pa je Čerin dva meseca dnevno porabil za svojo prehrano z namenom osveščanja družbe.
Aleš Čerin, magister farmacije, svetovalec, popotnik, si je zamislil nenavaden projekt – preživetje z evrom na dan. Evro je sicer vsota, ki jo je Čerin na dan namenil za prehrano, predstavlja pa tudi približek praga skrajne revščine, ki jo je zastavila Svetovna banka.
“Preprostost mi je na prvem mestu in z njo se ukvarjam že štiri leta. Štiri leta že razmišljam kako svoje življenje in življenje svoje družine narediti bolj preprosto,” je Čerin nagovoril zbrane v vaškem domu v Bakovcih. Za nenavaden podvig se je govorec odločil iz večih razlogov, preprostost pa je postavil na prvo mesto. Sam meni, da v življenju premalo cenimo stvari, ki so nam samoumnevne in “položene na mizo”, zato je s projektom poskušal v sebi ter v družbi povečati zavedanje glede problema svetovne revščine, saj se z manj kot evrom na dan prehranjuje mnogo ljudi v državah v razvoju. Eden izmed razlogov je bil tudi iskanje alternative ter raznolikosti v vsakodnevnem prehranjevanju – uživanje doma pridelane hrane, ter kupovanje od neposrednih pridelovalcev.
“Potrošništvo je dobilo duhovno komponento”
“Eno izmed prvih pravil, ki sem si jih zastavil ob začetku projekta je bilo, da ne “težim” družini. Projekta sem se lotil jaz sam, zato sem si želel, da po nepotrebnem ne obremenjujem še družine,” je v svojem predavanju povedal Čerin glede dvomesečnega odrekanja, pri čemer se je uvodoma dotaknil splošnega družbenega stanja in potrošniškega načina življenja, ki je po besedah Čerina pridobil duhovno komponento. “Preprosta opravila, kot je nakup kruha in mleka, je postal ritual, iščemo duhovno zadovoljitev, temu je bilo potrebno dodati duhovno komponento, torej komponento presežnega.”
Razliko do desetih evrov namenil v dobrodelne namene
Tekom dvomesečnega projekta si je Čerin zamislil porabo do enega evra za hrano, pri čemer ni upošteval doma pridelane hrane, ob tem pa je povedal, da je spridoma upošteval pravila, da mu tovrstno prehranjevanje ne bo onemogočalo dosedanjega življenskega sloga. “Že v začetku te akcije sem si zadal to pravilo, pri katerem se je izkazalo, da sem začel izračunavati kalorije za normalno delovanje in preživetje, kar je v nasprotju z današnjo paradigmo, ko kalorije računamo le pri shujševalnih dietah. Računal sem kalorije, kot jih računajo v številnih državah v razvoju, da lahko preživijo.” Razliko od porabljenih denarja do desetih evrov je Čerin namenil Misijonskemu središču na Madagaskarju, kjer živi in dela Pedro Opeka ter, kjer se vsak dan ljudje srečujejo s pomanjkanjem hrane.
Projekt v namene osveščanja
Farmacevstki svetovalec ter oče štirih otrok je navzočim pojasnil, da ne pričakuje podajanje v smeri ekstrema , kot ga je sam izkusil, vendar pa si želi več preprostosti in skromnosti v svetu presežnega, kot je sam poimenoval čas, v katerem je materialno vedno v ospredju. “S projektom sem se začel zavedati glede hrane, njene tržne in energijske vrednosti, kar mi pred tem niti na pamet ni prišlo. Nikoli nisem vedel, koliko kalorij ima kilogram kruha ali kilogram riža ter koliko beljakovin vsebuje.” Sam sicer meni, da je za tovrstno akcijo imel potrebne možnosti, kot je domači vrt, veliko časa pa ga je stalo tudi računanje in ugotavljanje porabljenega denarja, zato je bil projekt izključo v namene osveščanja. “Bistvo je v tem, da si človek, ki mu ni treba, da bi bil reven, poišče tisto točko, s katero zadostuje sebi in svojim bližnjim,” je s svojim predavanjem zaključil Čerin ter dodal, da je zanj najpomembnejše spoznanje hvaležnost.
