Kroniko pomurskih policistov v zadnjih tednih vztrajno polnijo zasegi avtomobilov. V prvih 59 dneh letošnjega leta se je na območju Policijske uprave Murska Sobota zvrstilo kar 50 zasegov. Zakaj?
Za pojasnila smo prosili na Policijski upravi Murska Sobota, kjer so nam razložili, da so do minulega ponedeljka letos zasegli kar 62 motornih vozil, v enakem obdobju lani pa 'le' 38. Gre torej za skoraj enkratno povečanje.
»Statistično gledano gre za porast zasega motornih vozil. Na to vpliva več dejavnikov, od izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja s strani sodišč, do tega, da vozniki začetniki v predpisanem roku ne opravijo dodatnega usposabljanja za voznika začetnika (Trening varne vožnje),« odgovarjajo v PUMS, kjer so predlani v celotnem letu zasegli 180 motornih vozil.
Ali gre predvsem za domače ali tuje prekrškarje medtem ni znano, saj posebne evidence o državljanstvu voznikov, ki jim zasežejo vozila, ne vodijo.
Kot pojasnjujejo, policisti voznikom zasežejo motorna vozila, s katerimi so bili zaloteni pri storitvi hujšega prekrška. Za hujši prekršek šteje prekršek, za katerega je predpisana stranska sankcija najmanj treh kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila.
Najpogosteje do zasega vozila pride:
-če se storilcu izvršuje kazen oziroma sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;
-če je storilcu začasno odvzeto vozniško dovoljenje ali se mu izvršuje varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi.
V sedmih letih slabih 29.000 zasegov
Sicer pa podobno visoko statistiko beležijo tudi v drugih koncih države. Odkar je 1. julija 2011 v veljavo stopil zakon o začasnem odvzemu vozilo, so policisti zasegli kar 28.720 motornih vozil (do konca minulega leta). Letno povprečje v Sloveniji torej znaša 3.500, mesečno 300 in dnevno 10 motornih vozil.
Rekordno je z uveljavitvijo zakona bilo leto 2011; v drugi polovici leta so namreč zasegli kar 3.875 vozil. Visoko pa se je statistika gibala tudi leta 2013 in lani, ko je bilo zaseženih 4.490 motornih vozil. Največ zasegom smo seveda priča v prazničnem času, ob martinovanju ali na primer veselem decembru.
K sreči ukrepi kažejo rezultate, kajti prometna varnost na naših cestah se iz leta v leto izboljšuje – čeprav so spremembe v zakonodaji sprva prinesle tudi precej zmede.
Kakšna usoda čaka zasežena vozila?
Toda kam po zasegu pravzaprav romajo naši jekleni konjički?
Po odredbi zasega s strani policije, vozilo odpelje pogodbena avtovleka. Na parkirišču za hrambo vozil so nato pod nadzorom 24 ur na dan. Medtem ko vrednejša vozila parkirajo v pokritih zaprtih prostorih, vozila nižje vrednosti hranijo na odkritem parkirišču.
Obravnavani vozniki medtem čakajo na poziv sodišča in do končne odločitve oziroma zaključka sodnega postopka nimajo dostopa do odvzetega prevoznega sredstva. Zadeve, ki jih sodišča sicer obravnavajo prednostno, običajno trajajo približno dva meseca.
V večini primerov se vozila vrnejo v roke lastnika. Nekaj jih gre v prodajo s strani davčnih organov, tehnično neustrezna vozila, v vrednosti manj kot tisoč evrov, pa čaka uničenje.
*Naslovna fotografija je simbolična.
