Hrvaška je na nekaterih cestah prepovedala promet tovornih vozil, težjih od sedem ton in pol, zaradi slednjega ukrepa imajo precej težav vozniki tovornjakov.
Ena izmed cest, kjer po novem velja omejitev, vodi od mednarodnega mejnega prehoda Petišovci skozi Mursko Središče. Odlok je stopil v veljavo s 7. marcem, hrvaška država pa je že postavila prometne znake s prepovedjo.
Vse večji in za domačine vse bolj nevzdržen tovorni promet skozi mesto, ki se je samo še stopnjeval, odkar je Hrvaška postala članica Evropske unije, je zdaj omejen. Mejni prehod v Petišovcih je tako za tovorna vozila, težja od sedem ton in pol, neprevozen. V podjetju Murska Transport, kjer imajo petnajst tovornjakov, so to pot redno uporabljali.
"Vozniki so s tovornjaki prišli na mejni prehod, tam pa so jih zavrnili. Znak je bil postavljen in s tem je zadeva končana. Morali so se obrniti in vrniti nazaj v Slovenijo," je prvo izkušnjo svojih zaposlenih opisal Andrej Cipot iz podjetja Murska Transport.
V kolikor je na eni strani morda nekoliko negodovanja, pa je stanje na drugi strani povsem drugačno. Domačini v Murskem Središču so se že leta pritoževali nad k tovornimi vozili, ki so se vila skozi kraj. Zdaj, ko velja prepoved, so več kot zadovoljni.
"Vse do sedaj, ko tovornjakov ni več, niti nismo vedeli, kako slabo nam je šlo. Lahko bi dejala, da smo osvobojeni, res smo osvobojeni. To je bil res velik pritisk," pravi domačinka Štefanija Žganec. Njena sovaščanka Marija Debelec pa ob tem dodaja, da zdaj, ko ni več tovornjakov, ostane več prostora za pešce.
Daljša pot, višja cestnina
Tovornjakarji so zdaj, da prispejo na primer do Čakovca, prisiljeni ubrati drugo pot. Daljšo in dražjo. Svoje pa naredijo tudi gneče.
"Vse to, kar se dogaja na cesti, od zastojev in gneče do sprememb prometnih režimov, pušča negativne posledice na voznikih. Zdaj se morajo izogibati Murskega Središča, če želijo priti do Čakovca. To pomeni, morajo iti čez Madžarsko ali pa če so v eni drugi smeri, se morajo voziti proti Mariboru, Ptuju, pa potem nazaj proti Ormožu v smeri Čakovca, Varaždina," pravi Karina Ditz, sekretarka Sindikata poklicnih voznikov Slovenije.
Prevoznike tepejo cestnine, gorivo in predvsem čas. Za bližjo pot po madžarski strani morajo prevoziti dodatnih 40 kilometrov.
"Prevoz se dejansko podraži glede na kilometre za polovico oziroma za trojno ceno, tako da pri večjih količinah prevozov, je to ogromno", pravi Andrej Cipot iz podjetja Murska Transport.
Na cesti smo zato, ker delamo
Po mnenju gospodarstva enostranski ukrep Hrvaške ni rešitev prometnega problema.
"Zagotovo je to vse potrebno, ampak reševanje na tak način ni prava pot. Ne na način, ko vse izpade kot neko izsiljevanje. Je pa morda zadaj kaj drugega. Hrvaška država si verjetno želi neka evropska sredstva za rešitev tega prometnega problema," pravi Karina Ditz.
Ta obenem izpostavlja tudi, da so vozniki tovornjakov vse prevečkrat videni kot neka "motnja" na cesti.
"Vozniki smo zmeraj nek moteč element, celo na avtocestah in lokalnih cestah. Toda mi smo tisti, ki transportiramo vse to, kar si ljudje želijo. Tako v trgovinah, tovarnah, lekarnah in podobno. Vse to mi pripeljemo. Ne vem, kako bi te različne dobrine sicer prišle do potrošnika, do tistega, ki si to želi. Mi želimo samo delat. Na cesti smo zato, ker delamo," zaključi Ditzeva.
Ob tem pa pomurski prevozniki predlagajo, da se državi vsaj začasno dogovorita za tekoče lokalne prevoze iz Slovenije v Hrvaško in nasprotno. To bi razumeli tudi domačini na hrvaški strani meje. Do nove obvoznice in do novega mostu na hrvaški strani pa bo najverjetneje minilo še precej časa.
