Marjan Dora je v studiu TV IDEA tokrat gostil Uroša Urbasa, odgovornega urednika časnika Delo.

Novinar, ki se je v preteklosti kalil tudi pri Siolu, je velik del mladosti pravzaprav želel postati mornar. Danes je urednik osrednjega slovenskega informativnega časnika, ki je pred kratkim obeležil 60 let delovanja. S perspektivo dnevnega časopisa je pomirjen, saj pravi, da ljudje kljub spremembam še vedno želijo biti obveščeni. 

»Se pa spreminja vloga medija kot nosilca zgodbe. Saj novinarstvo se ne spreminja, novinarstvo v svojem bistvu ostaja. Zgodba je še vedno zgodba, vprašanje je samo, na kakšen način je danes podana.«

Lepi časi za novinarje?

Kot razlaga, Delo konkretno doživlja transformacijo iz časopisno-založniškega podjetja v medijsko hišo, ki se zaveda izzivov digitalizacije. Naklada je v zadnjih letih padla s 115.000 na 38.000 prodanih izvodov in tudi sicer tradicionalnim medijem padajo številke? Zakaj? Ker se selimo na internet. Pa niti ne toliko na računalnike kot na telefone, ugotavlja Urbas.

»Preden vstanem, preden pojem zajtrk in grem teči, preberem tri tuje časopise in vse domače. In to naredim na telefonu,« razlaga.

Mediji se torej morajo prilagoditi novi realnosti. Kljub temu se današnji časi Urbasu pravzaprav zdijo romantični in lepi za novinarje:

»Nikoli kot novinarji nismo imeli toliko možnosti, kot jih imamo zdaj. Od dostopa do podatkov, do možnosti, kako upodobiti zgodbo, kako narediti res vrhunsko zgodbo, kakšno podporo dati taki zgodbi … To, kar je zdaj, nikoli prej ni bilo možno. Vprašanje je samo, ali si želimo sprememb, ali želimo informacijske tehnologije izkoristiti za to, da bralcu zgodbo damo na čim bolj prijazen način.«

Konkurenca gigantov, ki so jih krmili v plenicah

Prav s svojo pripravljenostjo narediti korak iz časopisa do svetovnega spleta in digitalizacije je Urbas prepričal lastnika Dela, da je pravi za mesto odgovornega urednika.

Vendar pa digitalizacija ni edina preobrazba, ki jo od medijev terja sodobna družba. Kot pravi Urbas, podjetja danes morajo biti bolj kreativna in agilna. Tako se posledično zmanjšuje število zaposlenih in medijev ter veča potreba po njihovem medsebojnem povezovanju. Vse manj smiselna je tako tekmovalnost med novinarji:

»Naši največji konkurentje so Facebook, Google, Twitter, ker – prvič – ustvarjajo lažen občutek pri ljudeh, da jim brezplačno, takoj, v realnem času dajo vse potrebne informacije, kar ni res. Drugič, potrebujejo novinarsko delo, da lahko preživijo. In mi smo v neki naivnosti mislili, da so oni naša podpora, naša pomoč. Da bomo mi z veseljem dali svoje novinarske zgodbe na te platforme, zato da jih bodo bralci imeli na voljo. S tem smo samo krmili dojenčka, ki je danes postal velikan. In on je naša konkurenca, ki nas ogroža in jemlje oglaševalske prihodke.«

Ob tem izpostavlja tudi odprto vprašanje kredibilnosti in zaupanja, ki ga informacije uživajo med ljudmi:

»Ta postmoderna doba je povsem relativizirala vse avtoritete, vse vrednote. Povejte, kateri avtoriteti pa danes verjamete, kateri zaupate? Štiri avtoritete so bile v času pred Cankarjem. Tavčar je opisoval: sodnik, župnik, učitelj, vojak. Katera od teh avtoritet je sto let kasneje sploh še,« se sprašuje Urbas in ocenjuje, da se enako zdaj dogaja tudi z mediji. 

Pa slednji danes res napajajo negativizem oziroma ali drži rek »slaba novica je dobra novica?«

»Menim – in to mi potrjujejo številke o nakladi – da ljudje danes hočejo brati pozitivno zgodbo,« odgovarja urednik Dela. Obenem opozarja, da smo razvrednotili že preveč starih junakov: »Za časa mojega otroštva je Kekec bil oseba, s katero smo se vsi dečki želeli identificirati. Danes je Kekec sinonim za loleka. V naši ljudski zavesti smo naredili to, da nimamo več junakov.«

Prav zato naj bi potreba po hvali in priznanju dosežkov bila toliko večja. Kot primer uspešnih podjetnikov, kakršne smo v našem okolju poznali nekoč, izpostavi Josipa Benka:

»Če bi Josip Benko živel danes, v današnjih časih, bi to bil naš Jeff Bezos, to bi bil naš Steve Jobs. To so bili podjetniki, ki so bili internacionalizirani, ki so imeli poslovne vezi po celem svetu, ki so bili uspešni.« Sicer pa ima regija po njegovem mnenju tudi danes »veliko uspešnih podjetnikov, ki dajejo zelo veliko dobrih služb ljudem, ki radi delajo. Menim, da ima Prekmurec res pripadnost temu okolju, pripadnost Prekmurju. Če bi Slovenci imeli takšno pripadnost Sloveniji, bi bilo za celo državo mnogo bolje.«

Kaj odgovorni urednik Dela pravi o odmevnih nakupih v medijih in izgubljeni generaciji novinarjev ter zakaj sam na razgovore rad vabi kandidate z naravoslovnih fakultet, pa preverite v pogovoru na TV IDEA oziroma v priloženem video posnetku.

S spleta

Komentarji (24)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
. (nepreverjen)

Zakaj je pa je sava potem prevzela m. Toplice? Pa radenska, .... Eni ki omajo priliko si rajši napolnijo žepe, pa potem so zavedni.

lauraas (nepreverjen)

Pripadnost pomeni domoljublje. Od kdaj so levičarji domoljubi? Uvoz migrantov ni domoljublje!

Pille (nepreverjen)

Ajde trobilo SDSovsko, briši s portala!

In reply to by lauraas (nepreverjen)

llssman (nepreverjen)

Resnica ni vedno enostranska. Omerze, Temna stran Dela. Knjiga za prebrat.

Hrana (nepreverjen)

Odgovorni urednik Dela: Če bi Slovenci imeli pripadnost, kot jo imajo Prekmurci,....

Od pripadnosti se ne da ziveti, zato pa polovica prekmurcev sluzi svoj kruh v tujini.

Putin (nepreverjen)

Kaksno pripadnost??? Mi prekmurci za svoje delo prejemamo 40% manjso placilo kakor tisti na zahodu drzave! Tu pri nas cela infrastruktura nazajuje, najvec rakavih bolnikov imamo, ze od samoosvojitve se v nase kraje najmanj vlaga, o kaksni pripadnosti vi eni debatirate??? Tu so samo tisti pripadniki kateri na veliko kradejo in nekaj par ovc, katerim so oprali mozgancke in kateri ne razmisljajo kriticno in vse sprejmejo kakor jim drugi odredijo... Mrs Lažovi!

klantoš (nepreverjen)

Če bi pa bil na štajerskem, bi pa njih hvalil.

bonge (nepreverjen)

Benko bi bil slovenski Bezos če ga nebi puklavi bujo......
Menej še nekaj zanima gospod odgovorni urednik, z kakšo pravico nas slovence tvoj novinar Dela Boštan Videmšek imenuje za neizobraženo drhal ?

Pax (nepreverjen)

Preberi kaj, pa boš vedel.
Po vseh pokazateljih je v Prekmurju največ neizobraženih ljudi, posledično je to nekvalificirana delovna sila, zato tudi takšne male plače.
Izobraženi ljudje iz Prekmurja ponavadi grejo kam drugam (vsa čast redkim izjemam).

In reply to by bonge (nepreverjen)

Bonge (nepreverjen)

Tu pa tam malo odmeve pogledne na rtv slo , pa boš te znal za koga je pravo ka smo drhal. Nej na pamet .

In reply to by Pax (nepreverjen)

Kuronjabranko (nepreverjen)

Dober intervju, bravo

zavedni PREKMUREC (nepreverjen)

Kaj pa ga te tip z Dela sere skupaj z Doro za oba vemo kam spadata. Kako si dovolita soditi o Prekmurcih, smatram, da je to ene vrste žalitev, kaj nam pomeni in kje se pozna ta pripadnost oziroma kaj Prekmurci imamo od tega, po vseh merilih smo zadnji v Sloveniji za 40% imamo slabše plače, večina si kruh mora služiti v tujini, kje imamo enako dostopnost in kvaliteto zdravstva kot ga imajo Ljubljančani naprimer, infrastruktura je v razsulu. Vse v Prekmurju je propadnolo ali so si pa prisvojili- pokradli določeni privilegiranci to so: Mura, Moravske Toplice, Radenska, Pomurska banka, Potrošnik, Pomurka, Nafta Lendava itd, vse to je bilo nekoč Prekmursko in kaj nam je še ostalo NIČ pa veste zakaj ker Prekmurci smo večno bili in bomo hlapci, ker ne znamo odločno vdariti po stoli in povedati ZADOSTI NAM JE. Teh malo ljudi, ki so zapustili Prekmurje in bi lahko zelo dosti naredili za Prekmurce pa niso naredili čisto nič in se v današnjem času tako radi kažejo v Prekmurju, ko se deli denar, ko se kaj praznuje in dobro žre kot naprimer Kučan in tovarišija, ki mislijo da so večni in so pozabili da je Slovenija v letu 2019 in ne 1985.

100-100 (nepreverjen)

Pa glij vi-komentatori , nitik edne prekmurske rejči nevejte napisati. Tou je mišleno za Prekmurce nej prseljence. Prekmurci smo sigdar znali fkuper držati, bili smo pa šče izda smo srmaki. Nejsmo pa takši ka drugi šteri so k nan prišli zdaj nan pa odavlejo levičarsko desničarsko sranje.

kriplin (nepreverjen)

Ge san ponosen Prejkmurec, tak kak san ponosen Slovenec. Naj gučijo ka ščejo.

Lendvadedes (nepreverjen)

Malo si priimke preberite po Prekmurju, tričert so madžarskega izvora.

? (nepreverjen)

Ko bo treba vrniti prekmurje se bo videla pripadnost.

zvodnik milan (nepreverjen)

prekmureci su miks med Hrvati in Madjari

Mun (nepreverjen)

Pripadnost kumi,? rdeči mafiji, ki hara po Prekmurju in nam odavle meglo. Prekmurci pa njin slejpo vorvlejo in ploskajo. Ovce........

gostja 426 (nepreverjen)

Če bi Prekmurci resnično čütili takšno pripadnost Prekmurje, bi delali tü, nej v Avstrije, trüdili bi se iskati priložnosti za sebe eti. Gda nega delovnoga mesta, si ga ustvariš. Tak delajo tüdi Avstrijci. Te bi tüdi znali stoupiti sküp, biti odprejti za kakši napredek, podprejti tiste, keri majo kakšne predloge za dobro vseh, nej pa, ka takšne tlačijo, podperaj pa tiste, keri dostakrat Prekmurje samo delajo škodo, politike, na primer.

Karl Marx (nepreverjen)

Bedarija. Kakšno faking delovno mesto si naj ustvari 12.000 brezposelnih Prekmurcof pa še 3000 tistih ka odijo delat v Avstrijo?! Ne nücamo 15.00 pekof tort ali 15.000 frizejrof.

In reply to by gostja 426 (nepreverjen)

kasparov

Uroš Urbas je hlapec Stojana Petriča pa navaden neoliberalni trubač. Delo so bilej dobre novine fse do leta 2005. Te ga je revolucionarno prevzel Janša s svojimi banditami pa politkomisarami ala Slivnik, Vasle pa Jančič. Zatou lejko povejmo, ka je toga leta gron vdaro v Delo. Po Janšovon padci se je Delo pomali opomoglo, samo nigdar je več nej prišlo nazaj na stari nivo. Zagnji udarec njemi je pa zadal Stojan Petrič s svojin prevzemon. Od te dale je Delo niti za rit brisati več nej dobro. (izjema je športna rubrika) Tou je grato navaden neoliberalen pamflet s šteroga s prve stranij kričijo trije ali štirje pisuni šteri so prišli s Financ in nam odavlejo neoliberalno mantro o ton kak do Slovence osrečili samo nizki davki za podjetja pa totalna privatizacija oziroma razprodaja . Jebe se Petriči za dobrobit Prekmurca pa Slovenca, njemi se ide samo za svoj žep. Dobro so v Mladini poimenovali Delo - najbole tiražno tovarniško glasilo v Sloveniji. Delo kak resen časopis je pokopano leta 2005. Naj počijva v mejri. Stojan Petrič je zabil zadnji cvek v škrinjo.

Pax (nepreverjen)
Vprasanje Prekmurske (nepreverjen)

se ni reseno. To je ukradena zemlja od avstro-ogrcev in veliko pobitih avstro-ogrcev lezi v kleteh prekmurskih his in kmetij. Nekatere so ruski likvidatorji vrgli tudi v smeti ... .

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice