"Če bi nam pomrlo dosti čebel, bi bila to velika gospodarska škoda, opraševanje v naravi bi se zmanjšalo," meni Franc Hauko, predsednik čebelarskega društva Murska Sobota.
V Pomurju se soočamo z množični pomori čebel. Za te je najverjetneje kriv človek, s svojimi agresivnimi posegi v naravo, iz katerega te v slovensko tradicijo zakoreninjene človekove prijateljice srkajo svoj pridelek - med. Prevelika količina fitofarmacevtskih sredstev je bila usodna za včerjašnje množične pogine čebel v Dolgi vasi, Rakičanu in Gornji Radgoni, dan prej pa tudi na Kobilju.
O prizadevanju čebelarjev po zaščiti slovenskih čebel smo se pogovarjali s predsednikom čebelarskega društva Murska Sobota Francem Haukom, ki se s pridelovanjem medu, cvetnega prahu, propolisa in voska ukvarja tudi sam. V svoji domači obrti gospodarijo s približno 36 družinami oz. čebeljimi panji in ponujajo več vrst medu.
Kakšna je trenutna ogroženosti slovenskih čebel?
Po podatkih, pridobljenih s spleta, vsako zimo samo v Sloveniji izgubimo približno sto tisoč čebeljih družin in sedemsto ton medu, kar seveda kaže na ogroženost. Če bi k navedenim postavkam dodali še ceno za enoto, bi dobili ocenjeno neposredno škodo, ki gre v desetine milijonov evrov, posredna škoda pa je še večja. V lanskem letu so bila zdravila za uničevanje čebeljega zajedavca varroa dosti bolj učinkovita kot prej, ljudje pa lahko sigurno precej pripomoremo k zmanjšanju onesnaževanja narave, kakor tudi k pametni uporabi raznoraznih fitofarmacevtskih sredstev.
Kakšne so aktivnosti čebelarjev proti poginom čebel?
Čebelarska zveza Slovenija je lani organizirala veliko akcijo - podpisovanje peticije za ohranitev čebel, še posebeja za našo slovensko pasmo, tj. kranjska sivka. Ta akcija je zelo lepo uspela, zbrali smo veliko podpisov, končni uspeh pa bo viden šele čez nekaj let, ko bodo izpeljane vse naloge v zvezi s peticijo.
Kaj bi morebitna razglasitev ogroženosti čebel dejansko pozitivnega prinesla v praksi?
Vsaka živalska in rastlinska vrsta, poleg ljudi, je na tej Zemlji v pravem sorazmerju potrebna. Če se to poruši, potem nekaj ni v redu. Če bi nam pomrlo dosti čebel, bi bila to velika gospodarska škoda, opraševanje v naravi bi se zmanjšalo. Podobno je lahko na primer s prašičerejo ali sadjarstvom.
V kolikšni meri so za ogroženost kriva fitofarmacevtskih sredstvev, za katera vemo, da so v zelo velki uporabi?
Za vsa fitofarmacevtska sredstva, ki so v uporabi, imamo ustrezna dovoljenja ali pa so prepovedana. Čisto brez njih ne gre, imajo tudi svoje dobre strani, prav tako pa obstajajo tudi stranski učinki, zato jih moramo uporabljati zelo pametno in previdno. Pri nekaterih škropljenjih je potrebno obvestiti čebelarje, da čebele takrat zaprejo ali pa jih odpeljejo drugam. Na primer vsadovnjakih in vinogradih škropimo pozno zvečer, cvetočo podrast pa prej pokosimo.
Kateri pa so nujni ukrepi, ki bi jih morali sprejet za večjo zaščito čebel v Pomurju?
Mislim, da so stvari z leti večinoma že dorečene, le po pameti in zelo premišljeno moramo delati. Tudi zdravila za čebele nam mora veterinarska stroka pripravljati tako, da bodo preverjeno učinkovita in varoza (zajedavska bolezen čebelje družine, op.p.) ne bo postala odporna na njih.
Kateri predeli v Sloveniji so čebelam najbolj prijazni za njihovo blagostanje preživetja, kar verjetno pomeni, da so tam tudi bolj produktivne?
Na blagostanje čebel in ostalih živih bitij, vključno človeka, zagotovo vpliva bližina določene industrije, raznih smetišč, avtocest in ostalih prometnih cest tudi v naseljih. Imamo pa hvalabogu po vseh Sloveniji še dovolj neokrnjene narave in zdravega podeželja. Na čebelje produkte pa zelo vpliva tudi vreme. Suša in deževno vreme zelo zmanjšata donos medu in cvetnega prahu, tako, da je potem potrebno čebele tudi večkrat krmiti.
Nam lahko opišete proces pridelave medu, kakršnega dobimo na mizo?
Čebele med prinesejo v panj. Ko dozori satovje, ga poberemo iz panja. Čebele ometemo, medene pokrovce odkrijemo in v centrifugalnem točilu iztočimo. Med precejamo - očistimo na dvojno sito in skladiščimo v ustreznih večjih posodah. Šele nato ga polnimo v steklene kozarce, na katere ustrezno nalepimo še nalepke in prelepke.
.jpg)
Zmanjševanje števila čebeljih družin lahko povzroči ekološko in gospodarsko katastrofo, zato Čebelarska zveza Slovenije vse uporabnike fitogarmacevtskih sredstev poziva, da pred načrtovano uporabo škropiv pokopijo podrast in natančno preberejo priložena navodila, peti tem pa sredstav uporabljajo v najmanjših priporočenih odmerkih. Čebelarji prav tako pozivajo k škropljenju v brezvetrju, v večernih urah ali ponoči, priporočeno pa je tudi izogibanje prašiv in namesto tega uporaba pripravkov. Vse kmetovalce prav tako pozivajo, da pravočano obvestijo čebelarja o škropljenju s sredstvi, strupenimi za čebele.
Preberite tudi Novi pogini čebel: so kriva škropiva?
