Za vsak poseg v zaščiteni prostor so potrebni pogoji, ki varujejo drevesa, trato, poti, ribnik, zasaditve in grajene elemente parka.
Mestni park Murska Sobota je eno najbolj prepoznavnih mestnih prizorišč. V njem se skozi leto zvrstijo številni dogodki, od kulturnih in kulinaričnih vsebin do večjih mestnih prireditev.
Med bolj znanimi so Soboški dnevi, občasno Sočna vilica in drugi dogodki, ki v park privabijo številne obiskovalce.
Ob tem pa se pogosto omenjajo omejitve glede izvedbe prireditev v soboškem parku. Pojavljajo se vprašanja, kaj je na tem območju dovoljeno, pod kakšnimi pogoji se lahko postavljajo odri, stojnice, šotori, začasni objekti in druga oprema ter kakšno varstvo velja za zelene površine, drevesa in zgodovinsko zasnovo parka.
Za pojasnila smo se obrnili na Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Park je del kulturnega spomenika
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so pojasnili, da je Mestni park Murska Sobota vpisan v register kulturne dediščine.
Je del spomenika Murska Sobota - Grad in je bil razglašen kot spomenik lokalnega pomena. Park se nahaja tudi znotraj območja spomenika Murska Sobota - Mestno jedro in znotraj arheološkega najdišča Murska Sobota –-Arheološko najdišče Mestno jedro. Ti območji imata ločena varstvena režima.
Varstvo ne zajema le gradu ali posameznih delov parka, temveč celoten park skupaj z gradom.
Kot so pojasnili na zavodu, območje spomenika Murska Sobota - Grad zajema »celoten park skupaj z gradom, kar vključuje vse naravne in grajene elemente gradu in parka, vključno s parkovno zasnovo, potmi, drevesi, grmovnicami, trato, drugimi zasaditvami in ribnikom«.
To pomeni, da se pri uporabi prostora ne varuje le posameznih objektov, temveč tudi zasnova parka, drevesa, poti, zasaditve, trata in drugi elementi, ki tvorijo celoto.
Za prireditve so potrebni pogoji in soglasje
Za uporabo parka pri javnih prireditvah ne veljajo enaka pravila kot za običajno uporabo javne površine. Ker gre za kulturni spomenik, se pravila določajo s kulturnovarstvenimi pogoji.
Na zavodu so pojasnili, da se konkretna pravila oziroma omejitve določijo za vsak tip posega posebej. Upoštevajo se obseg prireditve, njene značilnosti in lastnosti varovanih sestavin spomenika.
Po določilih zakona o varstvu kulturne dediščine je tudi organizacija in izvedba prireditve v parku poseg v spomenik.
»V skladu z določili prvega odstavka 28. člena in 29. člena zakona o varstvu kulturne dediščine je potrebno za vsak poseg v spomenik pridobiti kulturnovarstveno soglasje ter pred tem tudi kulturnovarstvene pogoje,« so pojasnili na zavodu.
Kulturnovarstveni pogoji določajo, kako mora biti prireditev izvedena, da ne poškoduje grajenih ali naravnih varovanih sestavin spomenika.
Posebej izpostavljajo odmike opreme od objektov in dreves, ravnanje z drevnino, parkovno opremo ter infrastrukturnimi vodi. Obešanje kablov, sporočil ali druge opreme na drevesa in objekte ni sprejemljivo.
Park ni prometna površina
Ena pomembnejših omejitev se nanaša na vožnjo in parkiranje v parku.
Na zavodu so poudarili, da park ni prometna površina, namenjena aktivnemu ali mirujočemu prometu. Zato se s kulturnovarstvenimi pogoji omejuje, kakšna vozila lahko vstopajo v park in kje se lahko vozijo.
Dovoljena so lahko le lažja dostavna vozila, in to po utrjenih poteh. Parkiranje za izvajalce ali obiskovalce mora biti organizirano zunaj območja spomenika.
Tudi asfaltirane parkovne poti niso namenjene večjim obremenitvam.
»Parkovne poti, četudi so v primeru murskosoboškega parka ponekod asfaltirane, niso zgrajene za obtežbo z večjimi motornimi vozili,« so pojasnili na zavodu.
Neutrjene površine niso primerne za vožnjo, saj vožnja po njih povzroča teptanje in stiskanje tal. To lahko škoduje zelenicam, drevesom in drugim rastlinam.
Težka oprema lahko poškoduje trato in drevesa
Omejitve veljajo tudi za postavitev stojnic, odrov, gostinske opreme, sanitarij in druge prireditvene infrastrukture.
Na zavodu opozarjajo, da lahko takšna oprema, zlasti če stoji na neutrjenih površinah, neposredno poškoduje zelenice, drevesne korenine, nadzemne dele dreves in poti.
Težava ni le trenutna poškodba površine. Če prireditveni objekti dlje časa stojijo na trati, ta ne dobi dovolj svetlobe, spremeni se dostopnost vode in zraka za rastline. Po odstranitvi opreme lahko sonce dodatno poškoduje oslabljene rastline. Sanacija tako poškodovane zelenice je lahko dolgotrajna, ob močnejšem deževju pa se poveča tudi možnost erozije.
Posebej problematično je zbijanje tal v območju drevesnih korenin. Takšno stiskanje tal zmanjšuje dostopnost vlage in plinov v tleh ter lahko dolgoročno vpliva na zdravje dreves.
Na zavodu poudarjajo, da kumulativni vplivi rednega teptanja tal v območju drevesnih korenin povzročajo pospešeno propadanje dreves, jim skrajšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo odpornost na izjemne vremenske dogodke.
Zato se s kulturnovarstvenimi pogoji postavljanje prireditvene opreme usmerja predvsem na utrjene parkovne površine, torej poti in ploščadi.
Največ težav po večjih in dlje trajajočih dogodkih
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območna enota Maribor, je bil v preteklosti že vključen v postopke, povezane s prireditvami v Mestnem parku Murska Sobota.
Za prireditve v parku izdaja kulturnovarstvene pogoje in soglasja, med prireditvami in po njih pa izvaja tudi konservatorski nadzor.
Kot najpogostejše težave so navedli kolesnice na neutrjenih površinah zaradi vožnje težjih motornih vozil, obešanje električnih kablov na veje in debla dreves, poškodbe trate zaradi kurjenja odprtega ognja ter slabo stanje rastišča dreves v Trubarjevem drevoredu.
Ob tem poudarjajo, da vseh prireditev ni mogoče enačiti. Po manjših dogodkih oziroma prireditvah, ki ne zahtevajo težke in številne opreme, težav praviloma niso zaznali ali pa so bile te neznatne. Sanacija je bila v takšnih primerih nezahtevna.
Večje težave in poškodbe pa so zaznane po množičnih in dlje časa trajajočih prireditvah.
Kdo mora skrbeti za nadzor?
Na vprašanje, kdo je odgovoren za nadzor nad spoštovanjem kulturnovarstvenih pogojev, so na zavodu odgovorili, da so to lastnik spomenika v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, organizatorji prireditev in vzdrževalec parka.
To pomeni, da odgovornost ni le na enem naslovu. Pri uporabi parka morajo sodelovati lastnik, organizatorji, vzdrževalec in pristojna konservatorska služba.
Zavod že več let predlaga preusmeritev večjih dogodkov
Na zavodu so ob tem jasno opozorili, da park ni prireditveni prostor. Kot so zapisali, park ni načrtovan, zgrajen in opremljen na način, da bi omogočal stalno izvajanje množičnih prireditev.
Po njihovi strokovni oceni bi bilo treba ob upoštevanju namembnosti parka, njegovih značilnosti, stanja posameznih naravnih in grajenih sestavin ter vremenskih posebnosti določiti, kakšne prireditve, v kakšnem obsegu in koliko prireditev v koledarskem letu park sploh prenese.
Pri tem opozarjajo, da se z dogodki ne sme povzročati dolgoročne škode na posameznih sestavinah parka ali spomeniku kot celoti.
Zlasti za množične in dlje časa trajajoče dogodke bi bilo po njihovem mnenju treba poiskati primernejši namenski prireditveni prostor.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije lastnika parka že več let poziva, da bi bilo smiselno večje in množične dogodke usmerjati v kompleks Expano.
Kot so navedli, je kompleks infrastrukturno primerno opremljen, prometno dobro povezan in namensko bistveno bolj primeren. Manj moteč je tudi z vidika hrupa, saj ni znotraj stanovanjskega območja.
