Slovensko zdravstvo v zadnjem obdobju doživlja pretrese, od primanjkljaja v zdravstveni blagajni, zasebno zdravstvo proti javnemu, javna naročila, cena zdravil in nove gradnje.
V Sloveniji se je za zdravstvo namenilo v letu 2013 slabih devet odstotkov BDP, kar je 3,2 milijarde evrov, se pa tako uvrščamo pod evropsko povprečje, ki znaša 9,3 odstotka BDP. Ministrica za zdravje Alenka Trop Skaza napoveduje, da si bo prizadevala za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi prinašalo precej sprememb v slovensko zdravstveno mrežo, najbolj izpostavljena tema je »Kakšna bo cena zdravja v prihodnje«.
V sosednji hrvaški se po poročanju na Siola spopadajo s težavami v zdravstvu bistveno bolje. Njihova strategija razvoja je »umik iz državnega proračuna«, je potrdil direktor hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje Siniša Varga.
Kritične točke slovenskega zdravstva
1. Dopolnilno zavarovanje: da ali ne?
Na novo bo potrebno definirati obseg storitev, ki bodo plačane iz zdravstvene blagajne, pri katerem gre za odločitve, ki so tako politične kot tudi odločitve stroke. Vprašanje je kako privarčevati in hkrati omogočiti dobro oskrbo.
2. Dostopnost in kakovost
Ko ni denarja se preprosto manjšajo sredstva na določenem področju, kar zmanjšuje sredstva laboratorijem in pripelje do zavrnitve povračila finančnih sredstev, zaradi omejitev. Prav tako na finančnem področju preverja višine nadomestil bolniške odsotnosti, problematiko številnih zdravil, ki so predpisana in nikoli porabljena ter premalo poudarka na preventivi in koncu tudi reduciranju stroškov.
3. Postopki
Spremembe so nujne že zaradi zapletenih postopkov, v mnogih primerih se dobri predlogi sprememb sami ustavijo v postopkovnih težavah. Kot primer zapletanja so izpostavili tudi obvezno cepljenje, kjer so postopki za pridobitev določenih potrdil dolgotrajni in praktično skoraj brezkončni.
4. Čakalne vrste
Zdravniška zbornica Slovenije že pripravlja predlog, ki vsebuje dve košarici, v košarici A bi bile vsebovane osnovne storitve, v košarici B pa storitve, ki bi jih pacient sam plačal in nato dobil povrnjena sredstva.
5. Zdravljene čez mejo
Zanimanje za zdravljenje slovenskih pacientov pri zdravnikih iz tujine obstaja, od slovenskega sistema pa je odvisno, koliko bolnikov bo dejansko odšlo na zdravljenje v tujino. V zdravstvu pa opozarjajo, da se lahko ponovi zgodba iz slovenske lesne industrije, ko »avstrijske žage namesto slovenskih obdelujejo slovenski les.«
