Kot sedemletnik zavrnil vabilo Lazia, po dvanajstih letih v dresu Rome pa večno mesto zamenjal za Mursko Soboto: »Že po dveh, treh tednih sem se tukaj počutil kot doma«

Dres Mure v letošnji sezoni nosita kar dva nogometaša, ki sta bila vzgojena v klubih svetovnega slovesa.

Poleti se je črno-belim pridružil Ben Cottrell, nekdanji up londonskega Arsenala, lanskega decembra pa je dres Mure oblekel italijanski vezist Filippo Tripi, ki je bil kar 12 let član italijanske Rome.

Enaindvajsetletni Rimljan je bil pred dnevi junak domače zmage na tekmi z Aluminijem, reprezentančni premor pa smo izkoristili, da smo ga povabili pred mikrofon Sobotainfo.

Najprej smo dotaknili reprezentančnih tekem - po njegovem mnenju bosta na evropskem prvenstvu v Nemčiji zaigrali tako Italija kot Slovenija - nato pa smo se ozrli na zadnjo ligaško preizkušnjo v Stožicah:

»Poraz je bil boleč, saj smo vsem pokazali, da lahko igramo na visoki ravni. Ko odigraš takšno tekmo na gostovanju pri Olimpiji, je to dober pokazatelj, da lahko tako igramo proti vsem nasprotnikom v ligi.

Gol v podaljšku drugega polčasa je bolel, saj smo imeli priložnosti za zmago, tako kot tudi Olimpija. To je nogomet, tekma je bila zahtevna, moramo pa delati, da se nam kaj takšnega ne bo ponavljalo.«

Z zmagami se želijo oddolžiti navijačem

»Manjka nam še nekaj več kontinuitete. Kot ste dejali, je sezona polna vzponov in padcev, se nam pa nihanja dogajajo tudi tekom posameznih tekem. Menim, da moramo biti bolj osredotočeni skozi celotno srečanje,« je Filippo odgovoril na vprašanje, kaj Muri še manjka za dvig na lestvici.

Sobočani so v novembrski reprezentančni premor vstopili z 18 točkami in na šestem mestu lestvice Prve lige Telemach. Za boljši položaj so si črno-beli privoščili kakšen spodrsljaj preveč, predvsem pa so preveč nihali v rezultatih.

Na štirih, petih tekmah so s prejetim golom v končnici izgubili pomembne točke, posledice na točkovnem izplenu pa je pustil tudi niz brez zmage v Fazanerije. Muraši so zmagovalni post na domači zelenici prekinili prav z zadetkom Tripija:

»Zmaga proti Aluminiju je bila zelo pomembna, bolj kot zame predvsem za celotno ekipo. Potrebovali smo domačo zmago, upam pa, da bo to ena od mnogih. Navijači tukaj so neverjetni, hočemo se jim oddolžiti za to, kar nam dajejo.

Vesel sem zadetka, želim si, da je prvi od mnogih, čeprav doseganje golov ni moja osnovna naloga. Sem pa vesel, če mi uspe zabiti.«

Hitro se je počutil kot doma

»Navijači, soigralci in trenerji so bili od prvega dne mojega bivanja v Murski Soboti zelo dobri z mano. Že po dveh, treh tednih sem se tukaj počutil kot doma. Dobro se počutim tukaj, mesto je odlično in vesel sem tukaj,« je dejal glede privajanja na novo okolje.

Italijani nogomet živijo na drugačen način, nogomet je tam življenje, v Sloveniji pa se, kot je dejal Filippo, to občuti nekoliko drugače. Ima pa prav Mura privržence, ki so s svojo strastjo italijanskim podobni bolj kot navijači v večini Slovenije.

Mladi vezist je dodal, da so navijači Mure ekipo podprli po porazu z Olimpijo, saj so prepoznali, da so nogometaši na igrišču dali vse od sebe in so odigrali dobro tekmo. Zadnja predstava je po besedah Tripija že približek ravni, ki jo želi trener Vladimir Vermezović:

»Predstava na tekmi proti Olimpiji še ni tisto, kar želimo doseči, je pa tisto, na čemur lahko gradimo. Olimpija je ena od najboljših ekip v ligi, Ljubljančani na igrišču izvajajo dober pritisk, pa smo vseeno uspešno prihajali do napadov. Kot sem že dejal, je to točka za dober začetek.

Trener se nam je pridružil pred kratkim, mislim pa, da potrebujemo še nekaj časa, da pokažemo, kaj želi od nas. Počasi prihajamo do te ravni, tekma v Stožicah pa je bila pokazatelj, kakšne igre si želi trener.«

Zakaj Slovenija, zakaj Mura?

»O slovenskem nogometu prej nisem vedel veliko, sem se pa pred prestopom pogovoril z nekaj ljudmi. Dejali so mi, da gre za zahtevno ligo, v kateri se je potrebno dokazati. To skušam storiti tudi sam.

S prestopom v Muro sem si želel izboriti redno igranje. Mislim, da sem z izjemo obdobja, ko sem bil poškodovan, zaigral na skoraj vseh tekmah. Menim, da je liga še posebej dobra za mlade nogometaše, ki se želijo pokazati,« je Italijan odgovoril na vprašanje, zakaj je pred dobrim letom izbral Muro.

Dodal je, da je iz Slovenije v Romo in v druge italijanske klube prestopilo že nekaj dobrih mladih nogometašev, kar kaže na kakovost slovenskega nogometa.

Resda je za člansko ekipo rimskega kluba zbral zgolj dva nastopa, kljub temu pa se je po prestopu k črno-belim moral privaditi na novo okolje in tudi nekoliko drugačne nogometne pogoje. Kakšna je razlika med igranjem v dresu Rome in Mure?

»Rome ne morem primerjati z ničesar drugim, saj gre za klub, ki ga podpiram, za katerega navijam, dres Rome sem nosil 12 let. Mislim, da se ničesar ne more primerjati z Romo.

Sem pa profesionalec in želim v vsakem trenutku, ko igram za Muro, dati vse od sebe. Dajem vse od sebe, saj vselej igram na takšen način in mislim, da je to nekaj najpomembnejšega.

Prisotnost in podpora navijačev Mure močno pomaga. Včasih na kakšnih gostovanjih ni navijačev in to se opazi. Takrat je težje igrati, navijači in polne tribune pa dajo dodatno motivacijo. Takrat imaš v sebi občutek, da se ne trudiš zgolj zase, ampak tudi za navijače in celotno mesto.«

Vabilo Lazia zavrnil, od malega navijal za Romo

Le kdo se ob omembi Rima in Rome ne bi spomnil na Francesca Tottija. Legendarni kapetan rimskega kluba je bil sinovom volkulje zvest celotno kariero. Dvanajst let je barve kluba iz večnega mesta branil tudi naš sogovornik.

Najprej je igral v šolskem klubu, v katerem se je kot »kratkohlačnik« pridružil starejšemu bratu, ko je bil star osem let, pa se je pridružil Romi. Še prej je, kot je razkril za Sobotainfo, zavrnil ponudbo Lazia:

»Starši si v mojih mlajših letih nikoli niso predstavljali, da bomo postal nogometaš. Prve nogometne korake so pospremili z besedami, naj se zabavam.

Ko sem bil star sedem let, so me vabili v Lazio. Starši so me vprašali, če želim sprejeti vabilo, a tega nisem želel, saj sem to dojemal, kot nekaj, kar se mi ni zdelo prav. Leto kasneje sem prejel še povabilo Rome in takrat nisem imel nikakršnih dvomov, da postanem član kluba.

Nisem imel pričakovanj, da bom v klubu ostal kar 12 let in bom tudi del članske ekipe. Se je pa vse začelo tako, da sem bil že od malega navijač Rome in bilo je nekaj neverjetnega, da sem postal član kluba.«

Z nastopom za člansko ekipo uresničil otroške sanje

»Veliko tekem sem spremljal s tribune, imel pa sem tudi to srečo, da sem rimski derbi doživel s klopi za rezerviste. Ko si ob igrišču, še bolje občutiš to neverjetno vzdušje, to morda doživiš enkrat ali dvakrat v življenju.

O tem, da zaigram za člansko ekipo Rome, sem sanjal od majhnega. Ko se to zgodi, na začetku morda še ne dojameš, ko pa se sprehajaš po mestu in te navijači prepoznajo, pa pričneš razumeti, da bi lahko nekaj dosegel v tem športu,« se je Filippo spomnil na debi v članski ekipi Rome.

Bilo je 26. novembra 2020, na tekmi skupinskega dela UEFA Evropske lige proti romunskemu Cluju, ko je v 84. minuti srečanja zamenjal Carlesa Pereza. Nekaj dni kasneje je nato zaigral še proti sofijskemu CSKA-ju.

Priložnost v članski ekipi Rome mu je ponudil Paulo Fonseca, ki ga je pred sezono 2021/22 nasledil še slovitejši rojak Jose Mourinho. Kako je bilo sodelovati z enim od najtrofejnejših evropskih strategov?

»Sem 'nihče', da govorim o njem, vendar je Jose Mourinho res nekaj posebnega. Javnost ga ocenjuje po tem, kar vidi v njegovih javnih nastopih, ko pa ga spoznaš pobližje in malce bolje, pa vidiš, kakšen je dejansko. Veliko tega je že osvojil v svoji karieri in to ni naključje.«

Rimski derbi poglavje zase

»Rim je zelo velik, veliko je navijačev Rome, veliko je navijačev Lazia. Že kakšen teden pred derbijem se čuti napetost v zraku na strani enih in drugih. Ko se derbi igra, pa je vse skupaj še bolj noro, tako na igrišču kot na tribunah,« se Tripi spominja mestnim derbijev na stadionu Olimpico.

Nekdanji kapetan mladinske ekipe Rome ni dočakal priložnosti, da bi v članski konkurenci tudi zaigral na enem od najbolj vročih nogometnih obračunov. Se pa lahko pohvali, da je mrežo mestnega tekmeca zatresel na enem od derbijev mladinske lige.

Kot že zapisano, je pred dnevi, na tekmi z Aluminijem, dočakal tudi prvi zadetek v dresu Mure. Mursko Soboto, ki jo opisuje kot mirno mesto in mu iz tega vidika ugaja, je zdaj že dodobra spoznal. Priznal pa je, da slovo od večnega mesta ni bilo enostavna:

»Težko se je bilo posloviti. Ne le zaradi tega, ker gre za moje rojstno mesto, za klub, ki ga imam rad in zanj navijam. V Rimu imam tudi celotno družino, dekle in prijatelje.

Na začetku ni bilo lahko, vendar so mi selitev v Mursko Soboto močno olajšali tudi soigralci, trenerji in navijači. Ne bi si mogel želeti boljšega okolja.«

Kako dolgo še v Fazaneriji?

»O tem ne razmišljam, osredotočen sem na to, da igram, pomagam ekipi in klubu, dajem vse, kar lahko za klub in se dokazujem na igrišču. To je vse, o čemer razmišljam.

Cilji za prihodnost? Ne vem, želim biti najboljši kot sem lahko. Nočem si postavljati omejitev in se ustavljati. Če si nekaj zadam, želim to doseči, nočem pa se omejevati,« je ob pogledu v bodočnost še dejal Tripi.

Italijan je pogovor za Sobotainfo izkoristil tudi za zahvalo navijačem Mure, da ekipi in nogometašem na vsaki tekmi nudijo neverjetno podporo, čeprav bi lahko včasih odigrali še bolje.

Poudaril je, da nogometaši cenijo, da jim navijači tudi v težjih trenutkih stojijo ob strani, izrazil pa je prepričanje, da bodo Sobočani že kmalu postregli z boljšimi rezultati in bo Mura še boljša, kot je sedaj.

Prva priložnost za potrjevanje izrečenega bo že v četrtek, ko bodo Tripi in soigralci v tretjem krogu Pokala Pivovarna Union gostovali v Šenčurju.