Nogometni klub Tišina se ponaša s 63 let dolgo tradicijo, vodstvo društva pa pred lokalnimi volitvami opozarja na mačehovski odnos občine. Usoda kluba bo znana po občnem zboru v začetku leta 2023.
Kakšna je prihodnost nogometa v Pomurju? Čeprav se radi pohvalimo, da veljamo za najbolj nogometno pokrajino, pa ni malo takšnih klubov, ki jih nad vodo drži predvsem entuziazem članov.
Če se nogomet na članski ravni še vedno igra v praktično vsaki vasi, pa je bolj zaskrbljujoč pogled na stanje v mladinskem nogometu, ki mora veljati za temelj vsake nogometne piramide.
Za to so krivi različni dejavniki, od nižje rodnosti, velike izbire vsebin in modernih tehnologij, ki mladostnike odvračajo od gibanja, nekaj je zagotovo prispevalo tudi obdobje koronavirusa.
Največja luknja je opazna prav v mladinski starostni kategoriji. Mura, Nafta in Veržej s kadetsko in mladinsko selekcijo nastopajo na državnem nivoju, številni prekmurski klubi pa trenutno sploh ne premorejo mladinske ekipe.
V mladinski ligi MNZ Lendava ob Nafti trenutno tekmujejo še Čentiba, Dobrovnik, Polana in ZBOČ, ki pod streho združuje mlade nogometaše Bistrice, Črenšovcev in Odrancev.
Nič kaj številčnejša ni niti mladinska liga MNZ Murska Sobota, v kateri nastopajo Avto Rajh Ljutomer, NŠAB Beltinci, NŠ Kema Čarda, Radenska Slatina, ŠNK Bakovci in Radgona. Goričko torej nima svojega predstavnika v ligi.
V Tišini želijo več posluha občine
Mladinske selekcije trenutno ne premorejo klubi kot so Hotiza, Tromejnik, Grad, Turnišče, Rakičan, Kobilje, Križevci, Goričanka, Šalovci, Bogojina, ki so imeli svojčas status tretjeligaša, ob še številnih drugih pa tudi Tišina.
In prav v Nogometnem klubu Tišina so se pred lokalnimi volitvami odločili, da opozorijo na mačehovski odnos občine, čeprav ob objavi izjave za javnost poudarjajo, da namen le-te ni, da bi kogarkoli od kandidatov očrnili ali prikazali v pozitivni luči.
V klubu imajo ob objavi izjave za javnost občutek, da jim kaj drugega ne preostane. Kljub 60 otrokom v selekcijah do 14 let in članski ekipi za klub na lokalni ravni ni nikakršnega zanimanja. Posledično se upravni odbor sprašuje, če se klub še splača ohranjati pri življenju?
»V osnovi sta šport in politika dve različni zgodbi in se ena v drugo naj ne bi mešali, ampak če smo realni: za delovanje tako množičnega društva lahko ljudi (če ima res tako rada lokalno okolje) priskrbi politika,« med drugim sporočajo iz kluba.
V nadaljevanju so zapisali, da bodo po vstopu v letu 2023 izpeljali občni zbor, na katerem bo znana usoda društva, zato pozivajo lokalne veljake, da stopijo skupaj in dokažejo, da imajo res radi okolje, v katerem živijo.
Skrajni scenarij? Šestdeset otrok bo brez kluba
Če do tega ne bo prišlo, bo 60 otrok treniralo v drugih klubih, večina od njih pa bo verjetno zaključila z igranjem nogometa.
V klubu na težave opozarjajo že dolgo, a se zgodba ne premakne z mrtve točke, takšnega odnosa pa ne morejo sprejeti. Izpostavljajo vzor iz drugih sredin, v katerih so se ob posluhu župana in občine našli rešitve za boljše delovanje klubov.
»A res ne bo nikomur v sramoto, če bo konec 63-letne tradicije, ki so jo v dobrih in slabih časih negovali in krepili naši predhodniki? Nikomur ne bo v sramoto, če bo vrvež, ki sedaj vsakodnevno krasi naše igrišče, zamrl?
Se res nihče ne zaveda, da bo posledično čez nekaj let samevalo tudi sedem malonogometnih igrišč, ki so v tem trenutku središče družabnega življenja ob koncih tedna? Nihče ne vidi, da v občini nimamo ničesar, s čimer bi se ponašali na regijskem nivoju, kar se tiče športa? Da državnega niti ne omenjamo,« še piše v izjavi za javnost.
Težave že s košnjo trave?
Upravni odbor Nogometnega kluba Tišina opozarja na apatijo v občini, ki je po mnenju podpisnikov posledica odnosa tistih, ki občino vodijo in bi lahko položaj premaknili na bolje. Težave se tako pojavljajo že pri košnji igrišča:
»Kaj lahko se zgodi, da bodo (če se ne bo do februarja nekaj drastično spremenilo) s pomladjo in prihodom lepega vremena, ko bi morali igrišče že zasesti otroci, ki bi se veselo podili za žogo, okoli igrišča in na igrišču samem končno zabrnele kosilnice javnih delavcev. A na žalost iz napačnih razlogov.
Upamo, da vsaj takrat občini to ne bo predstavljalo takšnega problema, kot ji ga je do sedaj,« upravni odbor kluba še poudarja v izjavi za javnost, ki jo lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.
Morda je omenjena apatija še najbolj vidna na rezultatih članskega moštva. Nogometaši Tišine po jesenskem delu prvenstva zasedajo zadnje mesto Medobčinske nogometne lige Murska Sobota, na 11 tekmah so zbrali pet točk.
Kdorkoli bo v prihodnje vodil Občino Tišina, ob zdajšnjem županu Francu Horvatu se je v boj za županski stolček podal še Miro Berke, ki, kot je razvidno s spleta, kandidira s podporo Boruta Anželja, predsednika NK Tišina, in skupine volivcev, je najbolj pomembno, da se rešitev najde že za dobro otrok.
Bodo vpletene strani našle rešitev, da na tišinskem nogometnem igrišču zares ne bo zavladala tišína? Nenazadnje gre za klub, v katerem sta se nogometnih osnov naučila Žiga Kous in Nino Kouter.