Slika je simbolična.
Statistični urad Republike Slovenije je na svoji spletni strani objavil nove podatke o slovenskih občinah in regijah.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije bi imela povprečna slovenska občina 96 kvadratnih kilometrov površine, v njej bi živelo 10.000 prebivalcev, ki bi bili stari povprečno 44 let.

Živeli bi v 83 kvadratnih metrov velikih stanovanjih, vozili pa bi okoli 11 let stare avtomobile. V enem letu bi zbrali 365 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, ki bi jih odpeljali z javnim odvozom.

V štirih občinah živi četrtina prebivalcev

V Ljubljani, Mariboru, Kranju in Kopru živi največ prebivalcev Slovenije, in sicer kar četrtina. Po drugi strani v občinah Osilnica, Hodoš, Solčava in Kobilje živi le nekaj več kot 1700 prebivalcev.

V Sloveniji na enem kvadratnem kilometru v povprečju živijo 104 prebivalci.

Najgosteje poseljena občina je Ljubljana, kjer živi povprečno 1068 prebivalcev na kvadratni kilometer. Najredkeje je poseljena Solčava, kjer živi le pet prebivalcev na kvadratni kilometer.

Med izrazito delovnimi občinami tudi Murska Sobota, Maribor, Ptuj in Ljubljana

Statistični urad med izrazito delovne občine uvršča tiste, v katerih je število delovnih mest za vsaj 16 odstotkov večje od števila delovno aktivnih prebivalcev.

Ob koncu leta 2021 je bilo takšnih občin 16. Še posebej je izstopala občina Trzin, ki je imela 3,5-krat več delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini.

Poleg Trzina so se na ta seznam uvrstile še občine Šempeter – Vrtojba, Nazarje, Ljubljana, Murska Sobota, Odranci, Gornja Radgona, Maribor, Novo mesto, Celje, Ptuj, Zreče, Kidričevo, Komenda, Lenart in Slovenj Gradec.

V več kot polovici občin vozimo starejše avtomobile, kot je povprečje v Sloveniji

V letu 2021 so bili osebni avtomobili v Sloveniji povprečno za 2,2 leta starejši kot pred desetimi leti.

Povprečno najmanj stare avtomobile so vozili v občini Trzin, najstarejše pa v občini Kanal.

Povprečna starost avtomobilov se je v zadnjih desetih letih najbolj povečala v občini Brda, in sicer za 3,7 leta.

V polovici slovenskih občin je povprečna površina stanovanj, ki jo uporabljamo, večja od 90 kvadratnih metrov

Leta 2021 je povprečna površina stanovanj, ki jih uporabljamo, znašala 83 kvadratnih metrov oziroma približno štiri kvadratne kilometre več kot leta 2011.

Največjo povprečno uporabno površino so imela stanovanja v Vodicah, in sicer 118,5 kvadratnega metra. V desetih letih pa se je povprečna površina povečala za 13 kvadratnih metrov.

Najmanjšo povprečno površino stanovanja so imeli Cirkulanah.

Najstarejša regija z nižjim naravnim prirastom

Leta 2021 je bila povprečna starost prebivalcev v pomurski regiji 46,1 leta, kar je bilo za 2,3 leta več od državnega povprečja in 3,9 leta več od povprečja v osrednjeslovenski regiji, ki je imela najnižjo povprečno starost. Imela je tudi najnižji naravni prirast, in sicer -5,9 na tisoč prebivalcev, ter najnižje število živorojenih in najvišje število umrlih. Prvih je bilo 7,7 na tisoč prebivalcev, drugih pa 13,6 na tisoč prebivalcev.

V starostni sestavi prebivalstva so najnižji delež, zgolj 13,1 odstotka, predstavljali mladi prebivalci, stari med nič in 14 let, najvišjega pa prebivalci, stari 65 let in več, in sicer 24 odstotkov. V tej regiji je 38,2 starejših odvisnih od 100 delovno sposobnih prebivalcev.

Pričakovana življenjska doba ob rojstvu je bila za dečke, rojene v tej regiji, 75,8 leta, kar je v primerjavi z ostalimi regijami najnižje, za deklice pa 82,0 leta, kar je druga najnižja pričakovana življenjska doba v primerjavi z ostalimi regijami.

Število razvez zakonskih zvez je bilo v letu 2021 drugo najmanjše v primerjavi z drugimi regijami, in sicer ena razveza na tisoč prebivalcev.

Izobrazbena sestava manj ugodna kot v ostalih regijah

Tudi stopnja izobrazbe prebivalstva je v tej regiji nižja kot pri ostalih regijah. 29,4 odstotka prebivalcev ima končano največ osnovnošolsko izobrazbo, tukaj pa se beleži najnižji delež prebivalcev s končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, in sicer 18,4 odstotka, ter najnižje število študentov, in sicer 29 na tisoč prebivalcev.

V pomurski regiji se je kar 67,3 odstotka otrok rodilo staršem, ki ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, kar je med regijami drugi najvišji odstotek. Povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka je bila četrta najnižja, in sicer 29 let.

V vrtce je bilo vključenih 82,7 odstotka otrok, starih od enega do pet let, kar je drugi najvišji delež, več otrok je v vrtec vključenih le v osrednjeslovenski regiji. Regija pa ima tudi najmanjši delež tujih državljanov, in sicer 2,5 odstotka.

Prebivalci te regije so splošno zadovoljstvo z življenjem v regiji leta 2021 ocenili z najnižjo povprečno oceno, in sicer s 7,3 od 10.

Kazalniki kakovosti življenja manj ugodni

Delež gospodinjstev, ki so prejemala materialno ali denarno pomoč dobrodelnih organizacij, je bil drugi najvišji, in sicer 6 odstotkov. Drugi najvišji delež med regijami je bil tudi pri odstotku gospodinjstev, ki so živela v stanovanjih, ki so bila v slabem stanju.

V regiji je tudi druga najnižja stopnja prenaseljenosti stanovanj, saj je zgolj 8,1 odstotka oseb živelo v stanovanjih s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva.

V pomurski regiji najnižja stopnja delovne aktivnosti

Stopnja delovne aktivnosti v letu 2021 je bila v Pomurju najnižja med regijami, in sicer je bila 58,9-odstotna, stopnja brezposelnosti pa druga najvišja, in sicer 5,5-odstotna.

20,8 odstotka delovno aktivnih prebivalcev regije je odhajalo delat v drugo regijo, in sicer 45,2 odstotka v podravsko in 43,3 odstotka v osrednjeslovensko regijo. Po deležu delovnih migrantov se je uvrstila na osmo mesto.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je v letu 2021 znašala 1.177 evrov. Od državnega povprečja je bila nižja za 7,4 odstotka oziroma 94 evrov. Regija je ustvarila 3,7 odstotka BDP-ja Slovenije. V regiji je delovalo 8.000 podjetij, v njih pa so bile zaposlene povprečno 4,3 osebe.

V podravski regiji največ prebivalcev s končano srednjo šolo, delež obsojenih drugi najvišji 

V podravski regiji je bila v letu 2021 povprečna starost prebivalcev 44,5 let, kar jih uvršča v sredino lestvice. Naravni prirast je bil negativen, in sicer -4,1 na 1.000 prebivalcev ter tretji najnižji.

Kljub temu pa se je zaradi pozitivnega selitvenega prirasta število prebivalcev nekoliko povečalo. Delež mladih prebivalcev, starih od nič do 14 let, je bil v tej regiji drugi najnižji, to je 13,9 odstotka. 

Odstotek otrok, katerih starši ob njihovem rojstvu niso bili poročeni, je bil v tej regiji tretji najvišji, in sicer 65,2 odstotka. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila 29,6 leta. V tej regiji je tudi najnižji delež poročenih prebivalcev, starih nad 15 let, to je 40,5 odstotka.

Največ prebivalcev te regije je imelo leta 2021 končano srednješolsko izobrazbo, in sicer 56,3 odstotka. 22,7 odstotka jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo ‒ to je malo pod državnim povprečjem, ki znaša 25 odstotkov. Delež prebivalcev, ki so končali zgolj osnovno šolo, pa je bil v tej regiji drugi najmanjši, in sicer 21 odstotkov.

V tej regiji so imeli tudi drugi največji delež po številu obsojenih na tisoč prebivalcev, to je 3,2. Prebivalci te regije so bili nekoliko manj zadovoljni z življenjem, kot je povprečje za celotno Slovenijo. Zadovoljstvo so ocenili s 7,6 od 10, slovensko povprečje pa je bilo 7,7.

Razmere na trgu dela manj ugodne, dohodki pa nižji od povprečja 

Stopnja delovne aktivnosti prebivalcev podravske regije je bila v letu 2021 druga najnižja in je znašala 61,6 odstotka. Stopnja brezposelnosti je bila najvišja med regijami, in sicer 6,2 odstotka. Zunaj regije je delalo 17,7 odstotka delovno aktivnih prebivalcev te regije.

To v primerjavi z drugimi regijami ni veliko, manj jih je na delo v drugo regijo odhajalo le iz osrednjeslovenske in goriške regije.

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila leta 2021 1.189 evrov. Od državnega povprečja je bila nižja za šest odstotkov oziroma za 84 evrov.

Podravska regija je v letu 2021 ustvarila 12,8 odstotka BDP-ja Slovenije. V regiji je delovalo nekaj manj kot 28.200 podjetij, vsako od njih pa je zaposlovalo povprečno 4,7 osebe.

Stopnja tveganja revščine je bila ena najvišjih, saj je z dohodki, nižjimi od praga tveganja revščine, živelo 14,1 odstotka oseb.

Ločeno zbrani komunalni odpadki nad povprečjem

V letu 2021 je v regiji nastalo 508 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca.

Ločeno so jih zbrali kar 74,7 odstotka in se po tem kazalniku uvrstili na četrto mesto med regijami. Na tisoč prebivalcev so imeli 552 osebnih avtomobilov. Stari so bili 10,6 leta, kar je enako povprečju v državi.

V osrednjeslovenski regiji demografski kazalniki ugodni

V osrednjeslovenski regiji je bila starost prebivalcev sredi leta 2021 najnižja, to je 42,2 leta. Bila je tudi edina regija s pozitivnim naravnim prirastom, ki je znašal 0,1 na tisoč prebivalcev. Rodilo se je 76 prebivalcev več, kot jih je umrlo.

Imela je najvišji delež žensk, in sicer 50,4 odstotka, ter najvišji delež otrok, ki so se rodili v zakonski zvezi, to je 48,1 odstotka. Delež prebivalcev, starih od nič do 14 let, je bil v regiji tretji najvišji, delež prebivalcev, starih 65 let ali več, pa najnižji med regijami. 

32 odstotkov te regije je imelo končano višje- ali visokošolsko izobrazbo, kar je sedem odstotnih točk več od povprečja, tu pa je najnižji delež prebivalcev, ki so končali samo osnovno šolo, in znaša 18,4 odstotka.

V regiji je tudi najvišji delež otrok, ki so vključeni v vrtec, in sicer 84,5 odstotka. Med prebivalci osrednjeslovenske regije pa je bil tudi najvišji delež tujih državljanov, in sicer 9,9 odstotka.

Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo v letu 2021 za dečke te regije 79,07 leta, kar je največ med regijami, za deklice pa 84,01 leta, kar regijo uvršča četrto mesto. Na ravni regij so prebivalci osrednjeslovenske regije splošno zadovoljstvo z življenjem v povprečju ocenili z najvišjo povprečno oceno, in sicer 7,8 od 10.

Izrazito delovna regija

Osrednjeslovenska regija je bila izrazito delovna regija. Število delovno aktivnih prebivalcev je bilo precej višje od števila delovno aktivnih prebivalcev, ki v regiji prebivajo. V regiji je prebivalo 243.106 delovno aktivnih prebivalcev, 89,7 odstotka pa je v njej tudi delalo.

Osrednjeslovenska regija je edina s presežkom delovnih mest, na delo sem pa vsak dan prihaja 105.000 delovnih migrantov, največ iz gorenjske, savinjske regije ter jugovzhodne Slovenije. Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2021 s 67,9 odstotka na šestem mestu, stopnja brezposelnosti pa 4,7 odstotka, kar je enako, kot je povprečje v državi.

Dohodki najvišji 

Povprečna mesečna neto plača zaposlenih v tej regiji je bila v letu 2021 med regijami najvišja in je znašala 1383 evre ter je bila za devet odstotkov višja od letnega povprečja mesečnih plač v celotni Sloveniji. Tudi BDP na prebivalca je bil tukaj najvišji med regijami, in sicer 36.426 evra in za 47,1 odstotka višji od državnega povprečja.

V osrednjeslovenski regiji je delovalo največ podjetij, okoli tretjina vseh v Sloveniji. Vsako od podjetij je zaposlovalo povprečno 5,2 osebe, kar je prav tako najvišje povprečje med regijami.

Delež izvoznikov največji

V letu 2021 je osrednjeslovenska regija izvozila največ, njen izvoz pa je obsegal več kot tretjino oziroma 36 odstotkov vsega izvoženega blaga, uvozila pa je približno polovico oziroma 51 odstotkov vsega v Slovenijo uvoženega blaga.

V tej regiji so tudi največ vložili v investicije, in sicer tri milijarde evrov oziroma skoraj polovico vseh državnih investicij v osnovna sredstva.

Ustvarili so največ komunalnih odpadkov

Število osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev je bilo drugo najmanjše, in sicer 546, povprečna starost slednjih pa je bila najnižja, in sicer 9,9 leta.

V regiji je bil tudi najnižji delež odpadne vode, ki je bila pred izpustom prečiščena, in sicer 53,4 odstotka, in največja količina komunalnih odpadkov, to je 576 kilogramov na prebivalca, kar je 58 kilogramov več od povprečja v Sloveniji.

Komentarji (6)

:)) (ni preverjeno)

Dokler do kelnari in trgovke v MS lejko vozili Porscheje, nega strahu pred starimi avtojami :) glede na to ka si nesce z minimalcon brez problema privosci avto srednjega razreda :)

Gobica (ni preverjeno)

Ka pa te tebi to tak v nos ide ka sto vozi? Telko casa mas ka odis okoli gledat?

In reply to by :)) (ni preverjeno)

Heeh (ni preverjeno)

Ja neven kak se ti vozis kda se vozis, ampak vecina lidi gleda na cesto med voznjo in te vidi avtoje :) Sicer pa to je fora s kere se marsige smijejo in delajo norca.. Pac gostilniska fora :) To san se jes cuo pa san teh lidi se nikder nej vido :) Saj malo je smesno, ce realno pomislis :)

In reply to by Gobica (ni preverjeno)

FerdoGorjup (ni preverjeno)

Hihihahauuuaaahaha
Dobraaaa

In reply to by :)) (ni preverjeno)

Bljak (ni preverjeno)

Novinarji , ali je steri sploj prevero kelko pa pridejo ti novi avti ? Pa kelko ljudi si jih sploh lahko se kupi , povprecna cena za avto nizjega srednjega razreda je okoli 30 tisoc eur, malo kateri drzavljan ( vecino denarja drzi par procentov najbogatejsih Slovencev ) si lahko privosci 16 tisoc pologa, pa posojilo okoli 250 eur na mesec , plus da ga preplaca prek 5 tisoc z obrestmi in njihovim mutnim preracunavanjem R FAKTORJA, ti njihovi opevani elektricarji pa so se za tretjino drazji od bencinskega modela!

Šalabajzerji (ni preverjeno)

Sobotainfo majstri, dajte se že enkrat naučiti razliko med kvadratnimi metri in kvadratnimi kilometri. Zadnjič ste ga pihnili pri članku o Decathlonu, zdaj pa tu pišete "Leta 2021 je povprečna površina stanovanj, ki jih uporabljamo, znašala 83 kvadratnih metrov oziroma približno štiri kvadratne kilometre več kot leta 2011."

Starejše novice