Učiteljev močno primanjkuje, razpisanih bo več štipendij

| v Slovenija

Minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj se je srečal s predstavniki pobude Skupaj za šole.

Ti so mu predali podpise podpore, predstavili svoje zahteve, minister pa jim je razložil ključne spremembe, ki jih načrtujejo na ministrstvu in ki se v veliki meri ujemajo z njihovimi pričakovanji.

Pobuda Skupaj za šole se osredotoča na tri glavna področja: zagotovitev višjih javnih sredstev za šolstvo na ravni mednarodnih priporočil, povečanje števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter zmanjšanje birokratskih bremen.

Ukrepi za odpravo kadrovske stiske

Minister je poudaril, da Slovenija ta vprašanja rešuje sistematično, s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi. Posebej je izpostavil štipendije za študente pedagoških smeri, ki so namenjene spodbujanju mladih za poklice, kjer primanjkuje kadra. Gre zlasti za področja matematike, naravoslovja, tehnike, računalništva ter posebnih potreb. Letos je bilo namesto sprva predvidenih sto razpisanih kar dvesto štipendij.

Ob štipendijah so pomembni še drugi ukrepi: sofinanciranje programov za pridobitev pedagoško-andragoške izobrazbe in kritje šolnin za dodatno usposabljanje strokovnih delavcev. Od leta 2019 je bilo za to namenjenih približno 1,16 milijona evrov. Minister je omenil tudi možnost prednostne dodelitve neprofitnih stanovanj učiteljem začetnikom, kar nekatere občine že izvajajo.

Med uveljavljenimi rešitvami je tudi možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu, do največ ene petine delovnega časa za obdobje enega leta, kar naj bi vsaj deloma ublažilo kadrovsko stisko.

Finančne spremembe v zakonu

Ministrstvo se je lotilo tudi sprememb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ena ključnih novosti je člen, ki določa obseg sredstev za razvoj in investicije, vezan na delež bruto domačega proizvoda. Od 1. januarja 2027 bodo sredstva postopoma naraščala za povprečno 0,025 odstotne točke BDP na leto, dokler ne dosežejo ciljne vrednosti 0,5 odstotka. Ta denar bo namenjen razvojnim nalogam, programom, projektom in vlaganjem v izobraževalno infrastrukturo.

V odzivu na zahteve pobude po manjši birokraciji je minister poudaril pomen digitalizacije, ki že poteka na določenih področjih, medtem ko bodo na drugih potrebni dodatni ukrepi.

Sogovorniki so se strinjali, da je bil pogovor konstruktiven, ter se dogovorili za ponovno srečanje v prihodnjih mesecih, kjer bodo med drugim razpravljali tudi o zagotavljanju učbenikov in delovnih zvezkov.

Preberite še

Komentarji

kolekk

Omejiti možnost vpliva na učni proces terorističnin in prepotentnin starišon, pa de šolstvo ponovno gratalo zanimivo za zaposlovanje. Trenutno je situacija takšna, ka že tisti ka delajo v šolstvi komaj čakajo penzijo ka se rejšijo raznoraznih groženj, podtikanj, anonimk, vmešavanja v učni načrt .... iz strani starišov, novi pa se neščejo zaposliti zaradi strupenoga okolja. Učiteli so trenutno najbole na udari zaradi starišov in pa tudi zaradi raznih ravnatelov brez hrbtenice, keri ne upajo, oziroma neščejo zaščititi svoje zaposlene učitele, ker se neščejo zameriti starišon oziroma rajši potunkajo učitele, namesto ka bi ga branili pred napadi iz strani določenih starišov. Najhujše pa je to, ka zaradi nenehnih pritiskov starišov učiteli spiščavajao deco z dobrimi ocenamo skozi osnovno šolo, ker se več tudi njin ne da s ten ukvarjati, te pa pridejo v srednje šole pol pismeni ali celo nepismeni dijaki. In potem se starišon palik krivi učitelji na srednjih šolah, tak ka se proces nadaljuje. Zadnjič san od enoga profesora na univerzi v MB čuo ka so se njemi začnoli na univerzi stariši vmešavati in zahtevati roditeljske sestanke. Tou moč teh bebastih starišov trbej pod nujno omejiti, v dobro otrok. Tej stariši se pri vsej toj svojoj modriji sploh ne zavedajo kakšno škodo delajo deci. Ka ne gučin o raznoraznih zdravniških in psihiatričnih potrdilih, ka so deca s posebnimi potrebami in se trbej z njimi ekstra ukvarjati. Ge do ta deca v življenji delala? Se stariši spitavlejo što de zaposlo otroka keri ma posebne potrebe? Kakšna resna firma že nej. Ges sigurno nebi nikšoga takšnoga zaposlo. Te pa de palik đoč zakoj more njihov sonček delati v raznih invalidskih podjetjih, ker za drugo nede sposoben. Itak de pa do smrti starišov živo pri mamici.
.
Zahtevam objavo mojoga komentara.

Narod=glup

Kakšni učitelji če pa nega dece .

đako

Mislin ka je večji problem rodnost v Sloveniji. Počakajmo še par let pa bo učiteljev preveč.

sokolec

Lejko je premalo učitelov, či pa po Slovenskij goricaj vijdin, ka učitelca žene razred s 7 - 8 učencami...

H2O4

navadna laž, učiteljev ne primanjkuje, primanjkuje pameti in poštenja med ravnatelji

goska

Učiteljev močno primanjkuje ! Kako je pa z učenci, je teh preveč ??

čarni vrag

Letos se je v prvih sedmih mescaj rodilo 14,5% menje dece kak v zadnjon leti pred pandemijo to je 2019.

Komentarji

kolekk

Omejiti možnost vpliva na učni proces terorističnin in prepotentnin starišon, pa de šolstvo ponovno gratalo zanimivo za zaposlovanje. Trenutno je situacija takšna, ka že tisti ka delajo v šolstvi komaj čakajo penzijo ka se rejšijo raznoraznih groženj, podtikanj, anonimk, vmešavanja v učni načrt .... iz strani starišov, novi pa se neščejo zaposliti zaradi strupenoga okolja. Učiteli so trenutno najbole na udari zaradi starišov in pa tudi zaradi raznih ravnatelov brez hrbtenice, keri ne upajo, oziroma neščejo zaščititi svoje zaposlene učitele, ker se neščejo zameriti starišon oziroma rajši potunkajo učitele, namesto ka bi ga branili pred napadi iz strani določenih starišov. Najhujše pa je to, ka zaradi nenehnih pritiskov starišov učiteli spiščavajao deco z dobrimi ocenamo skozi osnovno šolo, ker se več tudi njin ne da s ten ukvarjati, te pa pridejo v srednje šole pol pismeni ali celo nepismeni dijaki. In potem se starišon palik krivi učitelji na srednjih šolah, tak ka se proces nadaljuje. Zadnjič san od enoga profesora na univerzi v MB čuo ka so se njemi začnoli na univerzi stariši vmešavati in zahtevati roditeljske sestanke. Tou moč teh bebastih starišov trbej pod nujno omejiti, v dobro otrok. Tej stariši se pri vsej toj svojoj modriji sploh ne zavedajo kakšno škodo delajo deci. Ka ne gučin o raznoraznih zdravniških in psihiatričnih potrdilih, ka so deca s posebnimi potrebami in se trbej z njimi ekstra ukvarjati. Ge do ta deca v življenji delala? Se stariši spitavlejo što de zaposlo otroka keri ma posebne potrebe? Kakšna resna firma že nej. Ges sigurno nebi nikšoga takšnoga zaposlo. Te pa de palik đoč zakoj more njihov sonček delati v raznih invalidskih podjetjih, ker za drugo nede sposoben. Itak de pa do smrti starišov živo pri mamici.
.
Zahtevam objavo mojoga komentara.

Narod=glup

Kakšni učitelji če pa nega dece .

đako

Mislin ka je večji problem rodnost v Sloveniji. Počakajmo še par let pa bo učiteljev preveč.

sokolec

Lejko je premalo učitelov, či pa po Slovenskij goricaj vijdin, ka učitelca žene razred s 7 - 8 učencami...

H2O4

navadna laž, učiteljev ne primanjkuje, primanjkuje pameti in poštenja med ravnatelji

goska

Učiteljev močno primanjkuje ! Kako je pa z učenci, je teh preveč ??

čarni vrag

Letos se je v prvih sedmih mescaj rodilo 14,5% menje dece kak v zadnjon leti pred pandemijo to je 2019.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi