Občina Grad se sooča z upadanjem števila prebivalcev in staranjem prebivalstva. Kako bi problematiko reševali kandidati za župana občine Grad?
Občina Grad se že več let sooča z negativnimi demografskimi trendi. Mladi odhajajo, prebivalstvo se stara, ena največjih težav pa ostaja pomanjkanje primernih zemljišč za gradnjo in stanovanj.
Kako obrniti te trende in mlade družine prepričati, da ostanejo na Goričkem?
O tem so na soočenju televizije IDEA spregovorili trije neodvisni kandidati za župana oziroma županjo občine Grad: Mihaela Žökš, Štefan Žlebič in Silvo Šarkanj.
V 17 letih občina izgubila več kot 300 prebivalcev
Podatki kažejo, da se je število prebivalcev občine Grad z 2259 leta 2009 zmanjšalo na približno 1953 leta 2026.
To pomeni, da je občina v 17 letih izgubila približno 306 prebivalcev oziroma 13,5 odstotka.Ob tem se prebivalstvo stara, povprečna starost občanov pa znaša približno 47,4 leta.
Zaskrbljujoči so tudi podatki o študentih. Leta 2024 je bilo v občini Grad 23 študentov na 1000 prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 39.
Kandidati so zato odgovarjali na vprašanja, kako mladim omogočiti dostop do stanovanj in gradbenih zemljišč ter kaj lahko občina stori, da bi do leta 2030 zaustavila upadanje števila prebivalcev.
Šarkanj opozoril na pomanjkanje gradbenih parcel in odhajanje v Avstrijo
Silvo Šarkanj je opozoril, da je upadanje števila prebivalcev ena največjih dolgoročnih težav občine.
»Število prebivalcev v občini Grad močno pada. Nimamo samo mi tega problema, ampak tudi ostale občine, ampak pri nas vidim, da je zelo akuten,« je dejal.
Po njegovih besedah občina vsako leto izgubi toliko prebivalcev, kot bi jih napolnilo večji del avtobusa. Kot eno ključnih ovir je izpostavil pomanjkanje zemljišč, na katerih bi lahko mladi gradili svoje domove.
Občini je očital, da v preteklosti ni storila dovolj za odkup primernih zemljišč, ki bi jih lahko nato po ugodnejših cenah ponudila mladim družinam.
Težavo vidi tudi v prostorskih aktih, ki omejujejo možnosti gradnje. Ob tem je opozoril še na bližino Avstrije, kamor se po njegovih besedah selijo tudi mladi iz občine.
»Poglejte, Avstrija je blizu, obdavčitev je takšna, kakršna je in mladi to pač izkoriščajo.«
Šarkanj meni, da bo morala občina pri reševanju demografskih težav sodelovati tudi z državo.
Žekš napoveduje nova stanovanja in sodelovanje s stanovanjskim skladom
Mihaela Žökš vidi rešitev predvsem v zagotavljanju novih stanovanjskih možnosti in urejanju gradbenih zemljišč.
Pojasnila je, da občina že spreminja občinski prostorski načrt, v prihodnje pa bi želela spodbuditi tudi obnovo zapuščenih nepremičnin.
»V programu je oživitev občinskih objektov za mlade družine, potem gradnja komunalne infrastrukture, nakup možnih parcel,« je povedala.
Ocenjuje, da zanimanje mladih družin za življenje v občini obstaja, vendar jih omejuje pomanjkanje ustreznih nepremičnin.
»Menim, da imamo pri Gradu tri bloke, in če v teh letih pridobimo spet za tri, bodo ti bloki polni. Namreč, mlade družine se zanimajo za nas, ker imamo umirjeni kraj.«
Med rešitvami je izpostavila tudi sodelovanje s Stanovanjskim skladom Republike Slovenije pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj. Po njenih besedah bi bilo smiselno preveriti tudi možnosti preureditve nekaterih starejših občinskih objektov v stanovanja.
Žlebič bi mladim parcele ponudil po simbolični ceni
Štefan Žlebič je prav tako poudaril, da morajo biti mladi in mlade družine v središču prihodnjega razvoja občine.
Njegov predlog vključuje popis praznih hiš, ureditev komunalne infrastrukture in zagotavljanje cenovno dostopnih gradbenih zemljišč.
»Popisati vse prazne hiše, vse možne parcele, kjer je možno zgraditi ali vrstne hiše ali kak blok, ali dati mladim družinam pač po simbolični ceni parcelo, komunalno urediti parcelo, da bo potem dejansko imel razlog, da v domači občini ostane.«
Po njegovem mnenju zgolj zagotavljanje stanovanj ne bo dovolj. Občina bi morala izboljšati tudi dostop do osnovnih storitev in ustvariti več možnosti za zaposlitev, predvsem z razvojem turizma.
Opozoril je, da občina trenutno nima niti trgovine, kar dodatno zmanjšuje njeno privlačnost za mlade družine.
Kaj storiti s praznimi hišami?
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi praznim oziroma opuščenim hišam, ki bi lahko predstavljale priložnost za privabljanje novih prebivalcev.
Žökš je opozorila, da je večina teh nepremičnin v zasebni lasti, zato občina z njimi ne more neposredno razpolagati.
»Trenutno ima občina v lasti samo eno hišo, ki smo jo podedovali zaradi plačevanja domov za ostarele.«
Žlebič bi se reševanja težave lotil z aktivnim popisom praznih hiš in neposrednimi pogovori z njihovimi lastniki.
Kandidati so se tako strinjali, da bi bilo treba bolje izkoristiti obstoječe nepremičnine, razlikovali pa so se predvsem v pristopu k njihovemu pridobivanju in ponovni uporabi.
Nov vrtec, a kdo ga bo napolnil?
Z demografskimi težavami je tesno povezana tudi ena večjih občinskih naložb – gradnja oziroma ureditev novega vrtca pri Osnovni šoli Grad.
Občina je za projekt pridobila nekaj več kot 1,3 milijona evrov državnega sofinanciranja.
Žökš je na soočenju pojasnila, da bo imel novi vrtec zmogljivost za 62 otrok, trenutno pa jih je v vrtcu približno 50.
Poudarila je, da želijo družinam zagotoviti primerljive pogoje, kot jih imajo v sosednjih občinah. Šarkanj je ob tem opozoril, da nova infrastruktura sama po sebi ne bo rešila demografskih težav.
»Mi bomo imeli na koncu koncev vrtec, in če se nam bodo mladi odseljevali, bo ta vrtec na koncu postal prazen.«
Motovilci kot zgled drugim vasem?
V zaključnem delu razprave je Šarkanj opozoril še na zanimiv podatek. Med sedmimi naselji občine Grad naj bi bili Motovilci edino naselje s pozitivnim prirastom prebivalstva po podatkih, predstavljenih na soočenju.
»Mogoče bomo šli tja povprašat, kaj je potrebno narediti, da prebivalstvo ne bo padalo oziroma se bo povečevalo,« je dejal.
Čeprav so vsi trije kandidati napovedali ukrepe za zadrževanje mladih in privabljanje novih prebivalcev, na soočenju niso predstavili natančnih številčnih ciljev, koliko novih družin bi želeli privabiti do leta 2030 in koliko bi predlagani ukrepi stali.
