FOTO: Ena najprepoznavnejših stavb Murske Sobote skriva več kot stoletno zgodovino

Ob bližajočem se dnevu reformacije, ki ga v Sloveniji praznujemo 31. oktobra, se spominjamo tudi bogate protestantske dediščine Prekmurja.

Med njenimi najprepoznavnejšimi simboli je evangeličanska cerkev Martina Luthra v središču Murske Sobote, ki že več kot stoletje pomembno zaznamuje podobo mesta. Mogočna neogotska stavba, dokončana leta 1910, ima zanimivo zgodovino, ki sega v čas, ko so se murskosoboški evangeličani šele začeli organizirati v samostojno cerkveno občino.

Pred današnjo cerkvijo so imeli le molilnico

Zgodovina evangeličanske skupnosti v Murski Soboti sega precej dlje od izgradnje današnje cerkve. Po tolerančnem patentu, ki ga je leta 1781 izdal cesar Jožef II., so se razmere za protestante izboljšale, kar je omogočilo ponoven razvoj evangeličanskih skupnosti na območju Prekmurja.

Kot je navedeno v zgodovinskem pregledu na portalu Kamra, so murskosoboški evangeličani sprva pripadali cerkveni občini Puconci, vendar se je zaradi naraščanja števila vernikov v 19. stoletju pojavila potreba po lastnih prostorih in samostojni organizaciji.

Pomemben korak je bil narejen leta 1890, ko so nekdanje gumno preuredili v molilnico.

Ta je vernikom omogočila opravljanje bogoslužij v domačem kraju. Dve leti pozneje so zgradili še evangeličansko šolo in zagotovili učitelja, ki je opravljal tudi kantorsko službo.

Leta 1900 je Murska Sobota dobila samostojno evangeličansko cerkveno občino, s čimer so bili ustvarjeni pomembni pogoji za gradnjo večje cerkve.

Temeljni kamen položili leta 1909, cerkev odprli leto pozneje

Zamisel o novi cerkvi je med verniki zorela več let. Že leta 1892 so začeli zbirati denarna sredstva za gradnjo, leta 1905 pa so sprejeli odločitev, da bodo cerkev tudi zgradili.

Načrte so zaupali arhitektu Ernőju Gereyu iz Budimpešte, ki je zasnoval celoten neogotski kompleks. Ta je poleg cerkve vključeval tudi dve stranski enonadstropni stavbi.

Najprej so leta 1907 dokončali župnišče, naslednje leto še drugo stavbo. Temeljni kamen za novo cerkev so položili 13. maja 1909. Kljub finančnim težavam je gradnja hitro napredovala, pri njej pa so pomembno sodelovali tudi verniki.

Kot izhaja iz zgodovinskega prispevka Pomurskega muzeja, sta imela posebne zasluge za nastanek cerkve dolgoletni evangeličanski duhovnik Štefan Kovač, ki je zbiral sredstva za gradnjo, in farni inšpektor Ivan Vratarič.

Cerkev je bila slovesno posvečena in odprta 18. septembra 1910. Posvetitev je opravil evangeličanski škof Ferenc Gyurátz. Dogodka so se udeležili številni verniki, cerkveni predstavniki in predstavniki takratnega javnega življenja.

Z izgradnjo cerkve je Murska Sobota dobila novo sakralno stavbo, ki je postala pomembno versko in arhitekturno središče mesta.

Cerkev je nastala po vzoru stavbe v današnji Romuniji

Murskosoboška evangeličanska cerkev je zgrajena v neogotskem slogu, ki ga zaznamujejo poudarjene navpične linije, visoka okna in značilni arhitekturni okrasi.

Kot navaja Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota v predstavitvi mestnih znamenitosti, se je arhitekt Ernő Gerey pri njenem načrtovanju zgledoval po evangeličanski cerkvi v mestu Nagyvárad, današnji Oradei v Romuniji, ki je bila zgrajena leta 1903.

Cerkev v Murski Soboti je zgrajena iz opeke, njeno pročelje pa zaznamujejo trije stolpi. Osrednji zvonik je še danes ena najbolj prepoznavnih značilnosti stavbe.

Zanimiva je tudi notranjost, kjer izstopajo barvna zasnova v zelenih, rumenih in rjavih odtenkih, rebrast strop ter stranska balkona in orgelska galerija nad glavnim vhodom.

Po podatkih portala Documenta Pannonica, ki predstavlja kulturno dediščino čezmejnega območja, ima posebno mesto v cerkvi oltarna slika, ki prikazuje snemanje Jezusa s križa in je delo umetnika Jenőja Boryja. Nad njo je velika okenska rozeta z vitrajem, na katerem je upodobljen Martin Luther, začetnik reformacijskega gibanja.

Isti vir navaja tudi, da ima cerkev orgle iz leta 1911, ki so dvomanualne, pnevmatične in imajo 21 registrov.

Ime Martina Luthra nosi od leta 2010

Čeprav je cerkev s protestantsko tradicijo povezana že od nastanka, je ime po Martinu Luthru uradno dobila šele leta 2010, ob stoletnici svoje izgradnje.

Kot je navedeno na portalu Documenta Pannonica, so ob tej priložnosti odkrili tudi spominsko ploščo s podobo Martina Luthra.

Cerkev stoji ob Slovenski ulici in je s Trubarjevim drevoredom povezana z murskosoboškim gradom. Drevored, poimenovan po Primožu Trubarju, je svoje ime dobil leta 2008, ob 500. obletnici njegovega rojstva.

Leta 2017, ko so zaznamovali 500 let reformacije, so ob cerkvi uredili še ploščad z imenom Drevored Martina Luthra. Po podatkih Mestne občine Murska Sobota so ga uradno odprli 6. decembra 2017.

Tako se na razmeroma majhnem območju v središču Murske Sobote prepletajo zgodovina mesta, arhitekturna dediščina in spomin na pomembni osebnosti reformacije.

Bliža se dan reformacije

Zgodovina murskosoboške evangeličanske cerkve je še posebej zanimiva ob bližajočem se 31. oktobru, ko v Sloveniji praznujemo dan reformacije.

Na ta dan se spominjamo dogodkov iz leta 1517, ko je Martin Luther predstavil svojih 95 tez in s tem spodbudil reformacijsko gibanje, ki je močno vplivalo na verski, kulturni in družbeni razvoj Evrope.

Reformacija je imela velik pomen tudi za slovenski narod, predvsem zaradi razvoja slovenskega knjižnega jezika. Primož Trubar je leta 1550 izdal prvi slovenski knjigi, Katekizem in Abecednik, s čimer je postavil temelje slovenski književnosti.

Protestantska dediščina je še danes posebej izrazita v Prekmurju, kjer ima evangeličanska skupnost pomembno zgodovinsko vlogo.

Evangeličanska cerkev Martina Luthra v Murski Soboti tako ni zgolj verski objekt, temveč tudi dragocen del kulturne in arhitekturne dediščine mesta. Od njene slovesne posvetitve je letos minilo 116 let, njena zgodba pa še danes priča o vztrajnosti in povezanosti vernikov, ki so na začetku 20. stoletja omogočili njeno izgradnjo.