Visoke cene čiščenja odpadne vode v Murski Soboti so bile ena od pomembnejših tem soočenja županskih kandidatov. Ob iztekanju koncesijske pogodbe se odpira vprašanje, kdo bo v prihodnje upravljal čistilno napravo in ali bodo občani plačevali manj.
Cene komunalnih storitev so v zadnjih letih zelo obremenile gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota.
Posebej izrazite so bile podražitve čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, zato bo ena ključnih odločitev prihodnjega občinskega vodstva povezana prav z upravljanjem čistilne naprave.
O tem so na prvem predvolilnem soočenju televizije IDEA, v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurcem razpravljali kandidati za župana: Jožek Špilak (Demokrati), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), Damjan Anželj (Socialni demokrati), Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka) in Anton Štihec (Nova Slovenija).
Razprava je pokazala, da več kandidatov podpira možnost prenosa upravljanja čistilne naprave na javno podjetje, vendar se njihovi pogledi glede prihodnje organizacije komunalnih storitev razlikujejo.
Čiščenje odpadne vode v Murski Soboti občutno dražje kot v Mariboru
Na soočenju so bili predstavljeni podatki, ki kažejo precejšnje razlike med cenami čiščenja odpadne vode v slovenskih mestnih občinah.
V Murski Soboti čiščenje komunalne odpadne vode po predstavljenih podatkih stane približno 1,22 evra na kubični meter, medtem ko je cena v Mariboru okoli 60 centov, na Ptuju pa 81 centov.
Od leta 2023 se je cena čiščenja komunalne odpadne vode v Murski Soboti zvišala za 61 odstotkov, cena čiščenja padavinske vode pa za kar 103 odstotke.
Občina je letos tudi prepolovila subvencijo za čiščenje padavinske vode, kar dodatno vpliva na zneske, ki jih plačujejo nekatera gospodinjstva.
Ob izteku obstoječe koncesije se zato odpira vprašanje, ali bi lahko podobno ureditev uvedli tudi v Murski Soboti.
Štihec: »Izkušnje s Petrolom so zelo slabe«
Nekdanji župan Anton Štihec je pojasnil, da je bila koncesijska pogodba sklenjena že pred njegovim županskim mandatom. Spomnil je na težave, ki jih je občina v preteklosti imela s koncesionarjem, zlasti zaradi stroškov odvažanja blata iz čistilne naprave.
Po njegovih navedbah je prihajalo tudi do sodnih sporov.
»Skratka, izkušnje s Petrolom so zelo slabe,« je poudaril.
Štihec je povedal, da nasprotuje podaljšanju obstoječega sodelovanja s Petrolom, prihodnji način upravljanja pa bi izbral na podlagi natančne finančne analize.
Po njegovem je odločilno, katera ureditev bi občanom zagotovila najnižje stroške.
Anželj priznal: Koncesijska pogodba je bila v škodo občanom
Tudi aktualni župan Damjan Anželj je bil do obstoječe koncesijske pogodbe kritičen.
»Ta koncesijska pogodba je bila v škodo našim občanom,« je dejal.
Pojasnil je, da je občina v preteklosti trikrat poskušala prekiniti pogodbo, vendar ji to zaradi pogodbenih določil ni uspelo. Anželj bi si želel, da bi čistilno napravo v prihodnje upravljalo javno podjetje.
Ob tem je opozoril, da je treba pred odločitvijo natančno preveriti finančne in pravne posledice, saj prenos upravljanja sam po sebi še ne zagotavlja nižjih cen.
Pojasnil je tudi, da ob izteku koncesije ne bi bilo mogoče zgolj podaljšati obstoječega razmerja, temveč bi bilo treba v primeru nadaljevanja koncesijskega modela izvesti nov razpis.
Kerec: Čistilna naprava bi morala nazaj pod Komunalo
Gorazd Kerec je zagovarjal krepitev občinskega javnega podjetja Komunala.
Po njegovem bi moralo občinsko podjetje izvajati čim več gospodarskih javnih služb, med njimi tudi čiščenje odpadne vode.
Opozoril je, da je Komunala to dejavnost v preteklosti že izvajala oziroma da je bila organizacija čiščenja odpadne vode pozneje prenesena na drugega izvajalca.
Prepričan je, da je zdaj primeren čas, da se upravljanje čistilne naprave ponovno prenese na javno podjetje.
Kerec si dolgoročno želi, da bi bilo več gospodarskih javnih služb organiziranih pod eno streho.
Ob tem je opozoril, da to ne pomeni množičnega prekinjanja veljavnih koncesijskih pogodb, temveč postopno spremembo sistema.
Špilak: Pogodbe je treba spoštovati, javno Komunalo pa okrepiti
Jožek Špilak je pri razpravi o komunalnih storitvah izpostavil pomen spoštovanja veljavnih pogodb.
»Pogodbe so zato, da se ne kršijo,« je poudaril.
Kljub temu je podprl razmišljanje o močnejšem občinskem komunalnem podjetju.
Po njegovem bi bilo treba pred prenosom posameznih dejavnosti preveriti, ali ima javno podjetje dovolj zaposlenih, ustrezno opremo in druge potrebne zmogljivosti.
Če bi bili ti pogoji izpolnjeni, bi tudi sam podpiral večjo vlogo javne Komunale.
Mešič: Ni vedno najnižja cena tudi najboljša
Andrej Mešič je zagovarjal drugačen pristop k izbiri izvajalcev komunalnih storitev.
Po njegovem občina ne bi smela samodejno dajati prednosti posameznemu podjetju, temveč bi morala določiti jasne pogoje in preveriti ponudbe različnih izvajalcev.
Ocenil je, da je treba pri odločitvah upoštevati tako ceno kot kakovost storitev.
»Ni vedno najmanjša cena najboljša. To je daleč od tega,« je poudaril.
Mešič meni, da bi morala občina pri prihodnjih odločitvah o izvajanju gospodarskih javnih služb zagotoviti primerljive pogoje in izbrati rešitev, ki bi bila najugodnejša za občane.
Odločitev, ki bo vplivala na prihodnje položnice
Kljub različnim pogledom na vlogo javnih in zasebnih izvajalcev je razprava pokazala, da se kandidati zavedajo pomena stroškov komunalnih storitev za občane.
Anželj in Kerec sta jasno izrazila naklonjenost javnemu upravljanju čistilne naprave, Štihec želi odločitev sprejeti na podlagi finančne analize, Špilak podpira okrepitev javnega podjetja ob ustreznih pogojih, Mešič pa zagovarja izbiro izvajalcev na podlagi primerjave cene in kakovosti.
Prav prihodnost čistilne naprave bo tako ena pomembnejših odločitev v naslednjem županskem mandatu.
Ob tem ostaja odprto ključno vprašanje: ali bi sprememba načina upravljanja dejansko prinesla nižje stroške za gospodinjstva?
