Pomurje z najvišjo stopnjo bolniške odsotnosti
Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin na platformi Zdravje v občini, ki že enajsto leto omogoča vpogled v zdravstveno stanje na lokalni ravni.
Podatki za leto 2024 kažejo, da se prebivalstvo Slovenije še naprej stara, je nekoliko manj delovno aktivno, a bolje izobraženo. Med pozitivnimi trendi izstopata upad bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, povezanih z alkoholom, ter večja uporaba pomoči na domu. Po drugi strani se povečujeta telesna masa odraslih in bolniška odsotnost.
Bolniška odsotnost
Kazalnik bolniške odsotnosti, ki meri povprečno število dni nezmožnosti za delo na delovno aktivnega prebivalca, razkriva pomembne razlike med slovenskimi regijami.
Podatki kažejo, da ima med vsemi regijami najvišjo stopnjo bolniške odsotnosti Pomurska regija.
Leta 2024 je bolniška odsotnost v Pomurju dosegla vrednost 30,41 dneva na delovno aktivnega prebivalca, kar je izrazito nad slovenskim povprečjem (20,53).
Kazalnik bolniške odsotnosti odraža splošno zdravstveno stanje prebivalstva in njihovo zmožnost za delo, vendar nanj ne vplivajo le zdravstveni razlogi.
Pomembno vlogo imajo tudi delovne razmere, organizacija dela, medosebni odnosi na delovnem mestu ter širše socialno-ekonomske okoliščine, kot so razmere na trgu dela in občutek varnosti zaposlitve.
Bolniška odsotnost se izračunava kot razmerje med skupnim številom dni bolniške odsotnosti in številom delovno aktivnih prebivalcev (zaposlenih in samozaposlenih). Vključeni so vsi razlogi za odsotnost, od bolezni in poškodb do nege otrok.
Stanje v pomurskih občinah
Najvišjo bolniško odsotnost med pomurskimi občinami ima občina Šalovci, kjer znaša kar 49,96 dni na delovno aktivnega prebivalca. Sledi Grad z 39,07 dneva, nato Veržej s 37,90 dneva in Apače s 36,89 dneva, kar vse pomeni izrazito visoke vrednosti nad regijskim in državnim povprečjem.
Med občinami z bolniško odsotnostjo nad 30 dni so še Odranci (34,72), Razkrižje (34,54), Moravske Toplice (33,02), Cankova (33,31), Turnišče (33,17), Gornji Petrovci (32,54), Gornja Radgona (30,56) in Beltinci (30,43).
Okoli povprečja Pomurja (30,41) se gibljejo Murska Sobota (29,71), Sveti Jurij ob Ščavnici (29,58), Lendava (29,39), Tišina (29,18), Ljutomer (29,05) in Črenšovci (29,02).
Pri tem velja poudariti, da je bolniška odsotnost v Mestni občini Murska Sobota znašala 29,7 dni, kar je precej nad slovenskim povprečjem (20,5 dni).
Nekoliko nižje vrednosti beležijo Radenci (28,40), Križevci (27,78), Dobrovnik (27,75), Kuzma (26,08), Kobilje (26,49) in Rogašovci (25,70), medtem ko ima Velika Polana 24,64 dneva.
Najnižjo bolniško odsotnost ima Hodoš, kjer znaša le 11,44 dneva, kar je bistveno pod vsemi ostalimi občinami.
Glede na spremembe med letoma 2025 in 2026 večina občin beleži rast bolniške odsotnosti. Največje absolutno povečanje ima Grad (plus18,34 dneva), sledijo Odranci (plus 15,54) in Apače (plus 15,48). Po drugi strani pa so nekatere občine zabeležile upad, predvsem Hodoš (minus 11,83 dneva), Kobilje (minus 5,01), Rogašovci (minus 5,80) in Velika Polana (minus 2,62).
Na splošno podatki kažejo, da bolniška odsotnost v Pomurju ostaja visoka in v večini občin še narašča, pri čemer močno presega slovensko povprečje.
