VIDEO: Po 16 letih prihaja sprememba, trije kandidati razkrili, kako bi vodili Moravske Toplice

Občina Moravske Toplice bo po 16 letih dobila novega župana. Aktualni župan Alojz Glavač se po štirih mandatih poslavlja, za njegovo nasledstvo pa se potegujejo trije kandidati.

To so Sašo Koca, ki kandidira s podporo Slovenske demokratske stranke, Socialnih demokratov, Nove Slovenije in Zelenih Slovenije, Tadej Henzel, kandidat Gibanja Svoboda, ter Tomaž Gregorec, ki na volitvah nastopa kot neodvisni kandidat.

Na soočenju televizije IDEA, v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurcem, so predstavili različne poglede na upravljanje občine, razdeljevanje proračunskega denarja, infrastrukturne naložbe ter reševanje izzivov, s katerimi se soočajo prebivalci občine.

Nadaljevanje sedanje politike ali nova smer?

Sašo Koca, ki je zadnja dva mandata opravljal funkcijo podžupana, svojo kandidaturo gradi na izkušnjah in nadaljevanju začetih projektov. Pred tem je bil predsednik krajevne skupnosti in občinski svetnik.

»Ja, zagotavljam neko kontinuiteto, ker menim, da smo dobro delali. Imamo trdne temelje, ampak potrebujemo malo novega zagona, ker projekti ne poznajo mandata,« je poudaril.

Med pomembnejšimi prihodnjimi naložbami je izpostavil projekte iz Dogovora za razvoj regij, naložbo v Martjancih in prizidek Osnovne šole Bogojina.

Tadej Henzel, ki je na županskih volitvah kandidiral že pred štirimi leti, ko je prejel 317 glasov oziroma 9,36 odstotka, meni, da občina predvsem potrebuje jasnejši razvojni načrt.

Zavzema se za popis potreb vseh 28 naselij, določitev prioritet, rokov in virov financiranja.

Po njegovih besedah občini po pokritju tekočih odhodkov ostane premalo lastnega denarja za vse potrebne naložbe.

Tomaž Gregorec, ki je na prejšnjih volitvah prejel 662 glasov in bil najbližji Glavaču, letos kandidira neodvisno.

Poudaril je potrebo po sodelovanju prek političnih meja in povezovanju vseh naselij.

»Na lokalnem nivoju ne sme biti razlikovanja med leve, desne ali kakšne druge barve,« je dejal in napovedal več usklajevanja med svetniškimi skupinami ter vključevanja občanov v sprejemanje odločitev.

Proračun pod drobnogledom: Preveč ambiciozen ali nujen za pridobivanje denarja?

Ena osrednjih tem soočenja so bile občinske finance. Občina je leta 2025 izvedla približno 55 odstotkov načrtovane porabe, za leto 2026 pa je predvidela 19,1 milijona evrov prihodkov, 20,9 milijona evrov odhodkov in 1,6 milijona evrov zadolževanja.

Gregorec je bil do dosedanjega načrtovanja kritičen.

»Sam sem kot svetnik večkrat izpostavljal, da so proračuni bili v naši občini malce preveč optimistični, preveč ambiciozni, oziroma nerealni,« je dejal.

Po njegovem mnenju bi morala občina jasneje določiti prioritete in realneje oceniti prihodke, namesto da se načrtovane investicije iz leta v leto prestavljajo.

Koca je pojasnil, da mora občina v proračun vključevati tudi projekte, za katere še nima zagotovljenega zunanjega financiranja, saj se sicer nanje pogosto ne more prijaviti na razpisih.

Seznam želja krajevnih skupnosti in drugih potreb po njegovih navedbah dosega od 50 do 60 milijonov evrov.

»Zato je mogoče proračun, kot radi pravijo, prenapihnjen, ampak ne. Ambiciozen, izzivalen,« je pojasnil.

Henzel je poudaril, da zadolževanje ni nujno slabo, vendar bi moralo biti predvsem dopolnilo drugim virom financiranja.

Opozoril je, da se občina zadolžuje tudi za osnovno infrastrukturo, kar po njegovem ni najboljša dolgoročna rešitev.

Koca je ob tem spomnil na sprejete razvojne strategije do leta 2030 in poudaril, da imajo za prihodnje obdobje že pripravljen nabor prednostnih projektov.

Vodovodi potrebujejo milijone: Kje bi začeli?

Občina Moravske Toplice obsega 28 naselij in več kot 230 kilometrov občinskih cest, velik izziv pa ostaja dotrajana vodovodna infrastruktura.

Koca je opozoril, da bi bilo za obnovo vodovodnega sistema v prihodnjih petih oziroma šestih letih potrebnih približno 20 milijonov evrov.

Občina po njegovih besedah takšnega denarja nima. »Prioriteta pa je vodovod Tešanovci, ker je star 60 let,« je poudaril. Pri večjih posegih računa predvsem na evropska sredstva v prihodnji finančni perspektivi.

Henzel je napovedal pripravo večletnega razvojnega načrta, v katerem bi bili za posamezna naselja jasno opredeljeni predvideni projekti, roki in viri denarja.

Podatke bi objavljal tudi v digitalni obliki, tako da bi občani lahko spremljali izvajanje posameznih investicij.

Gregorec zagovarja fazno obnovo dotrajanih vodovodov, pri čemer bi prednost dobili najstarejši in najbolj problematični odseki.

Pri odvajanju odpadnih voda v razpršeno poseljenih delih občine vidi rešitev v malih čistilnih napravah. Napovedal je tudi možnost povečanja občinskega deleža sofinanciranja njihove vgradnje.

Občina se stara: Bodo starejši dobili brezplačne prevoze?

Pomemben izziv predstavlja staranje prebivalstva. Povprečna starost prebivalcev občine znaša dobrih 47 let, indeks staranja pa okoli 210, kar je precej nad slovenskim povprečjem.

Vsi trije kandidati so se strinjali, da je treba izboljšati mobilnost starejših občanov, predvsem tistih iz bolj oddaljenih naselij.

Gregorec podpira uvedbo sistema prostovoljnih prevozov, kot je Prostofer, ter krepitev medgeneracijskih programov in prostovoljskih mrež.

Podobno razmišlja Henzel, ki je poudaril, da je takšno rešitev mogoče uvesti hitro.

Posebno pozornost želi nameniti pomoči na domu, saj naj bi starejšim omogočili čim daljše bivanje v domačem okolju.

Koca je pojasnil, da so uvedbo Prostoferja v preteklosti že poskušali urediti skupaj z Društvom upokojencev Moravske Toplice, vendar so naleteli na logistične težave zaradi velikosti občine.

Napovedal je, da bi bilo smiselno o uvedbi takšne storitve ponovno razmisliti.

Vrtci in šole: Očitki zaradi Fokovcev in razprava o ceni vrtca

Precej pozornosti je bilo namenjene vrtcem in osnovnim šolam, predvsem zapletom pri imenovanju vodstva vrtca in prostorskim težavam vrtčevske enote v Fokovcih.

Koca je glede imenovanja nove ravnateljice poudaril, da je odločitev v pristojnosti sveta zavoda in ne neposredno občinskega vodstva.

Priznal je, da z izbiro niso bili vsi zadovoljni, vendar je občina odločitev sveta zavoda sprejela.

Gregorec je poudaril, da želi ohraniti vse osnovne šole in vrtčevske enote, dokler bo to mogoče.

Po njegovem mnenju so vrtci in šole ključni za življenje podeželskih krajev, saj omogočajo, da mlade družine ostanejo v domačem okolju.Pri enoti Fokovci je ocenil, da bi morali prostorsko stisko odpraviti prej.

Podobno je menil Henzel, ki je dejal, da so na težave opozarjali že več let.

Koca je očitke zavrnil z razlago, da so za prenovo potrebni projektna dokumentacija, dovoljenja in ustrezni varnostni pogoji. Po njegovih besedah so dela v Fokovcih že v teku, celoten strošek razširitve pa naj bi presegel 50.000 evrov.

Razprava se je dotaknila tudi cen vrtcev. Henzel meni, da bi bilo mogoče stroške zmanjšati z bolj racionalnim poslovanjem, pri čemer je opozoril predvsem na stroške odvetniških storitev in stroške dela v vrtcu.

Koca je nasprotno poudaril, da približno 83 odstotkov stroškov vrtca predstavljajo plače zaposlenih, preostanek pa drugi stroški. Zmanjševanju sedanjega standarda vrtčevskega varstva ni naklonjen.

Turizem prinaša denar, a tudi stroške: Kam naj gre turistična taksa?

Moravske Toplice sodijo med najpomembnejše turistične občine v Pomurju. Leta 2024 so zabeležile več kot pol milijona turističnih nočitev.

Henzel je opozoril, da mora od turizma več pridobiti tudi lokalno prebivalstvo. Po njegovih navedbah je občina v preteklem letu s turistično takso prejela približno 800.000 evrov.

Zavzema se, da bi več teh sredstev namenili obnovi cest in druge infrastrukture, tudi na Goričkem, kjer se pogosto vozijo turisti in kolesarji.

Koca je poudaril, da turizem za občino ne pomeni zgolj prihodkov, ampak tudi visoke stroške vzdrževanja.

Samo za urejanje cestnega omrežja občina po njegovih besedah letno nameni več kot 1,5 milijona evrov.

Prepričan je, da mora prihodnji razvoj turizma temeljiti na kakovostnih vsebinah in zgodbah, ne zgolj novih nastanitvenih zmogljivostih.

»Turizem smo ljudje in zgodbe,« je strnil svojo vizijo.

Gregorec je predlagal uvedbo turistične kartice doživetij, s katero bi povezali lokalne gostince, kmetije, vinotoče in druge ponudnike. Za vzpostavitev takšnega sistema je okvirno ocenil strošek od 10.000 do 20.000 evrov.

Kartica bi turistom omogočala ugodnosti pri lokalnih ponudnikih, občina pa bi lahko spremljala tudi število obiskov in nakupov.

Koca je ob tem opozoril, da občina z javnim denarjem ne bi smela ustvarjati konkurence zasebnim turističnim ponudnikom. Gregorec je pojasnil, da njegov predlog pomeni povezovanje obstoječih ponudnikov in ne ustanavljanja novih občinskih turističnih dejavnosti.

Večnamenska dvorana, Rimska čarda in središče Moravskih Toplic

Kandidati so razpravljali tudi o treh večjih razvojnih projektih, ki bi lahko pomembno zaznamovali prihodnost občine.

Koca med pomembne projekte uvršča večnamenski prireditveni center pri starem lovskem domu v Moravskih Toplicah.

Pojasnil je, da ima občina zanj že pridobljeno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, vendar ga sama finančno ne more izvesti. Zato računa predvsem na prihodnje evropske vire financiranja.

Gregorec se je osredotočil na Rimsko Čardo, o kateri se govori že več desetletij.

Kot član nadzornega sveta družbe je opozoril, da se projekt razvija prepočasi, kljub vloženemu denarju in že opravljenemu urejanju zemljišč.

Po njegovih besedah resnega interesa investitorjev doslej ni bilo, zato bi bilo treba projekt aktivneje predstavljati tudi potencialnim tujim vlagateljem.

Henzel je kot pomemben projekt izpostavil ureditev središča Moravskih Toplic.

Opozoril je, da večina zemljišč na predvidenem območju ni v občinski lasti, zato bi bilo treba najprej urediti odnose z lastniki in zagotoviti financiranje.

Središče bi moralo po njegovem služiti tako turistom kot domačinom, ki bi tam lahko predstavljali in prodajali svoje izdelke.

Koca je zavrnil očitek, da se pri projektu doslej ni naredilo nič. Poudaril je, da je občinski svet že sprejel občinski podrobni prostorski načrt, pred tem pa je bilo treba urediti tudi protipoplavno zaščito območja.

Stanovanja za mlade: Javna gradnja ali zasebni investitorji?

Ena izrazitejših razlik med kandidati se je pokazala pri vprašanju dostopnosti stanovanj za mlade.

Koca daje prednost zasebni stanovanjski gradnji in občinskim spodbudam za gradnjo individualnih hiš.

Poudaril je, da občina mladim že subvencionira 50 odstotkov komunalnega prispevka oziroma največ 2000 evrov. V Martjancih je bilo komunalno urejenih in prodanih šest parcel, dodatne možnosti pa se odpirajo tudi v drugih naseljih.

Gradnji javnih stanovanj iz občinskega proračuna ni naklonjen. Meni namreč, da bi takšne naložbe lahko še dodatno praznile podeželska naselja.

Gregorec na drugi strani zagovarja javna najemna stanovanja.

Ocenil je, da bi občina lahko v enem mandatu s sodelovanjem stanovanjskega sklada ali zasebnih partnerjev zagotovila približno 20 stanovanj.

Predlagal je tudi možnost prodaje občinskih zemljišč mladim družinam po znižani ceni.

Henzel je opozoril, da zasebna gradnja sama po sebi še ne zagotavlja dostopnih stanovanj.

»Stanovanja so zdaj v Moravskih Toplicah 200.000, 300.000 evrov ali več. To ni primeren ukrep za mlade,« je poudaril.

Zavzema se za sodelovanje z javnim stanovanjskim skladom, subvencioniranje obnove starejših hiš in dodatno pomoč mladim družinam pri financiranju gradnje.

Ob tem je opozoril, da bi bilo treba najprej preveriti dejanske potrebe po novih stanovanjih.

Kdo bi občanom prepustil odločanje o delu proračuna?

V zaključnem delu soočenja so kandidati razpravljali o uvedbi participativnega proračuna, pri katerem občani neposredno predlagajo in izbirajo projekte, za katere se porabi del občinskega denarja.

Gregorec je napovedal, da bi takšen model uvedel že pri pripravi prvih proračunov novega mandata.

Prepričan je, da bi s tem izboljšali položaj manjših in bolj oddaljenih naselij.

Uvedbo participativnega proračuna podpira tudi Henzel, ki želi, da bi krajani aktivneje sodelovali pri določanju razvojnih prioritet.

Koca je poudaril, da občina že zdaj financira 27 krajevnih skupnosti, med katere letno razdeli približno 240.000 evrov.

Ta sredstva so namenjena manjšim projektom in potrebam krajevnih skupnosti, večje naložbe pa financira občina.

Uvedbi participativnega proračuna sicer ni povsem nasprotoval, vendar meni, da sedanji sistem financiranja krajevnih skupnosti že omogoča določeno stopnjo samostojnega odločanja.

Gregorec in Henzel sta opozorila, da so ta sredstva za večje razvojne projekte občutno prenizka.

Kaj bi bila prva odločitev novega župana?

V zaključnem krogu so kandidati predstavili še svoje prve prednostne naloge.

Koca je izpostavil podjetniški inkubator v Noršincih, kjer so se po njegovih besedah dela že začela. Vrednost gradbenih del je ocenil na dobrega pol milijona evrov.

Henzel bi najprej pregledal stanje občinskega proračuna, obstoječe pogodbene obveznosti in začete projekte ter nato določil nadaljnje prednostne naloge.

Gregorec bi med prvimi ukrepi uvedel participativni proračun in začel pripravljati drugačen model financiranja razvoja posameznih naselij.

Vsi trije kandidati so potrdili, da bi župansko funkcijo opravljali poklicno. Oblikovanje svojih ekip želijo utemeljiti predvsem na strokovnosti, sposobnosti sodelovanja in učinkovitem delu.

Kdo bo po 16 letih nasledil Alojza Glavača, bodo volivci odločili na lokalnih volitvah 15. novembra.