VIDEO: Ostre besede na soočenju županskih kandidatov: Od milijonskih pogodb in dragih položnic do očitkov o poslovanju občine

V Mestni občini Murska Sobota se za županski položaj poteguje pet kandidatov, ki so se na prvem predvolilnem soočenju televizije IDEA, v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com pomerili glede najpomembnejših izzivov občine.

V studiu so bili Jožek Špilak (Demokrati), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), aktualni župan Damjan Anželj (Socialni demokrati), Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka) in Anton Štihec (Nova Slovenija).

Razprava je razkrila precejšnje razlike v pogledih na razvoj mesta, predvsem pri upravljanju občinskega premoženja, investicijah, zadolževanju in zagotavljanju cenejših javnih storitev.

Medtem ko je aktualni župan izpostavljal milijonske naložbe in pridobljena evropska sredstva, so njegovi izzivalci opozarjali na prazne gospodarske cone, propadle javne zavode, drage položnice in nezadostno oživljanje mestnega središča.

Murska Sobota izgublja prebivalce, kako zadržati mlade in oživiti mestno središče?

Mestna občina Murska Sobota ima danes 18.317 prebivalcev, kar je približno 300 manj kot ob zadnjih lokalnih volitvah in skoraj tisoč manj kot konec leta 2012. Kandidati so v luči tega razpravljali o dostopnosti stanovanj, gradnji novih stanovanjskih objektov in oživljanju mestnega središča, ki je živahnejše predvsem ob večjih prireditvah.

Špilak je predstavil cilj, da bi občina do konca leta 2030 zagotovila 200 stanovanj.

»Naš razvojni cilj je 200 stanovanj do konca leta 2030,« je dejal in pojasnil, da bi bilo treba povečati ponudbo tako profitnih kot neprofitnih stanovanj.

Opozoril je tudi na preteklo prodajo občinskih zemljišč, zaradi katere bi morala občina po njegovem mnenju ponovno razmisliti o nakupu strateških parcel. Kot eno od možnih lokacij je omenil Rakičan.

Gorazd Kerec bi mladim družinam omogočil dostop do zemljišč za gradnjo hiš. Kot eno od možnosti je prav tako izpostavil Rakičan, kjer so zemljišča že pripravljena, predvidena pa je tudi komunalna ureditev.

Konkretnega števila parcel in njihovih cen ni navedel, saj bi bilo, kot je povedal, treba najprej preveriti razpoložljive lokacije in se pogovoriti z lokalnimi skupnostmi.

Mešič je zagovarjal predvsem ustvarjanje pogojev za zasebne investitorje, ki bi gradili nova stanovanja.

Ob podatkih o upadanju števila prebivalcev je ocenil, da občina potrebuje spremembo politike.

Štihec je rešitev za oživitev mestnega središča videl predvsem v umeščanju novih ustanov in javnih služb.

Spomnil je na napovedi države o decentralizaciji oziroma selitvi nekaterih ministrskih služb v regijska središča. Po njegovem bi morala Murska Sobota pripraviti ustrezne prostore, da bi lahko privabila državne ustanove.

Omenil je tudi nekdanji načrt gradnje upravnega centra v središču mesta, na območju, kjer danes stoji stanovanjski blok pred Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota.

Anželj pa je izpostavil posledice selitve Ekonomske šole Murska Sobota na obrobje mesta.

Po njegovem je bila takšna odločitev z vidika živahnosti mestnega jedra napačna, saj so mladi nekoč vsakodnevno prihajali v središče, danes pa se po pouku pogosto neposredno odpeljejo domov.

»S tem smo nekako mlade, ki so vsak dan bili v centru, postavili na obrobje, po šoli odidejo z avtobusom domov in seveda s tem tudi nekako slabimo center,« je pojasnil.

Bi lahko v središču mesta znova zaživeli zapuščeni občinski objekti?

Razprava se je nadaljevala z vprašanjem, kakšne vsebine bi lahko vrnili v mestno jedro.

Špilak je opozoril na več občinskih objektov, ki po njegovem izgubljajo svoj pomen. Med njimi je izpostavil Partizan, Hartmanovo vilo, nekdanji center za socialno delo in sedanji gasilski dom.

Prepričan je, da bi lahko nekatere stavbe dobile nove vsebine, tudi v povezavi s stanovanjskimi zadrugami.

Štihec je nasprotoval lokaciji novega tehnološko-kompetenčnega parka neposredno ob Expanu, saj meni, da se tam prepletajo turistične in gospodarske dejavnosti, ki bi jih bilo smiselno prostorsko ločiti.

Anželj je opozoril, da so obnove starejših objektov finančno zahtevne, pri nekaterih pa veljajo tudi omejitve zaradi spomeniškega varstva.

Kljub temu je poudaril, da podpira njihovo ohranjanje, saj so pomemben del identitete mesta.

Mešič je opozoril, da je bilo vprašanje praznega mestnega središča izpostavljeno že pred štirimi leti, vendar po njegovem večjih sprememb ni bilo.

Predlagal je pogovore z lastniki lokalov, podjetniki in drugimi deležniki ter oblikovanje skupnega načrta za oživitev središča, predvsem ob koncih tedna.

Kerec pa je poudaril, da vsaka selitev ustanove iz središča dodatno prazni mesto. Želel bi ohraniti dejavnosti, ki vsakodnevno privabljajo ljudi, medtem ko se mu preselitev gasilskega doma zaradi prometne dostopnosti zdi smiselna.

Na območju sedanjega gasilskega doma bi lahko po njegovem nastal nov stanovanjski blok.

Bo Murska Sobota dobila fakulteto ali univerzo?

Kandidati so odgovarjali tudi na vprašanje, ali bi si morala Murska Sobota v prihodnjem mandatu prizadevati za javne visokošolske programe.

Štihec je spomnil na pretekle študijske programe s področja kmetijstva v Rakičanu in poudaril, da bi si prizadeval za širitev visokošolskih možnosti. Po njegovem bi več študentov prispevalo tudi k živahnejšemu mestnemu središču.

Mešič je ocenil, da bi lahko Murska Sobota priložnost poiskala v napovedani decentralizaciji državnih dejavnosti, pri čemer bi bilo treba izbrati študijske programe, primerne za potrebe regije.

Anželj je opozoril na demografske razmere. Po njegovem ni realno pričakovati, da bi vsaka slovenska regija dobila svojo univerzo, zato bi bilo treba razvijati predvsem programe, ki imajo zadostno število študentov in ustrezne pogoje za izvajanje.

Kerec je menil, da bi se morali pri visokošolskem razvoju ozreti tudi čez mejo.

»Zakaj pa ne bi lahko prihajali v naše mesto tudi drugi študenti iz drugih držav?« se je vprašal.

Izpostavil je geografsko lego Murske Sobote in možnosti za privabljanje študentov iz sosednjih držav.

Špilak pa je opozoril, da obljubljanje nove fakultete brez izdelanega načrta ne bi bilo odgovorno.

Predlagal je povezovanje raziskovalnih in izobraževalnih dejavnosti z regijsko bolnišnico in novim tehnološko-kompetenčnim parkom.

Gospodarski razvoj: Prazne cone in prenizke plače

Pomurje še vedno zaostaja za slovenskim povprečjem po dodani vrednosti na zaposlenega in višini plač. Dodana vrednost na zaposlenega znaša približno 51.000 evrov, slovensko povprečje pa okoli 64.000 evrov.

Kandidati so zato razpravljali o privabljanju novih podjetij, bolje plačanih delovnih mestih in zemljiščih v gospodarskih conah, ki so bila prodana, vendar na njih ni prišlo do napovedanih investicij.

Kerec je poudaril, da mora občina podjetjem predvsem zagotoviti ustrezne prostorske pogoje.

Kot župan bi si prizadeval za povezovanje z gospodarskimi zbornicami in ministrstvi ter aktivno iskanje novih investitorjev.

Ob tem je izpostavil tudi pomen podjetniških in inovacijskih centrov, ki bi morali podjetjem pomagati pri razvoju, ne pa postati prostor za njihovo dolgotrajno poslovanje brez nadaljnje rasti.

Špilak je napovedal prizadevanja za vzpostavitev gospodarske cone regijskega pomena.

Opozoril je, da so v severni obrtno-industrijski coni številna zemljišča zakupljena, a neizkoriščena.

Občina bi morala po njegovem preveriti veljavne pogodbe, se pogovoriti z lastniki in po potrebi uporabiti tudi zakonske možnosti za spodbujanje aktivacije zemljišč.

Mešič bi se najprej sestal z lastniki nepozidanih parcel in preveril njihove načrte.

Ocenil je, da bi lahko gradnja vzhodne soboške obvoznice povečala zanimanje za gospodarska zemljišča.

Kot primera uspešnejšega gospodarskega razvoja je izpostavil Lendavo in Ormož ter predlagal sodelovanje z njunima županoma.

Štihec je moral pojasnjevati tudi eno od odločitev iz svojega preteklega županskega mandata.

Občina je namreč leta 2010 podjetju Bisol prodala 5,1 hektarja zemljišč po 16 evrov za kvadratni meter, vendar napovedana tovarna ni bila zgrajena. Štihec je še pojasnil, da je podjetje obljubljalo 750 novih delovnih mest in plačalo 245.000 evrov komunalnega prispevka.

Po njegovih navedbah so gospodarska kriza in težave podjetja preprečile izvedbo projekta.

Zatrdil je, da je mestnemu svetu predlagal ponovni odkup zemljišč po prvotni ceni, vendar za to ni dobil podpore.

Anželj je ob kritikah gospodarskega razvoja izpostavil tudi pozitivne kazalnike.

Po podatkih, ki jih je navedel, se je v Pomurju v zadnjem desetletju neto dodana vrednost na zaposlenega povečala za 70 odstotkov, bruto plača na zaposlenega v gospodarstvu za 73 odstotkov, izvoz pa za 88 odstotkov.

Izpostavil je tudi zmanjšanje brezposelnosti s 24 na šest odstotkov.

Kdo bo upravljal novi tehnološko-kompetenčni park?

Pri razpravi o gospodarskem razvoju so se kandidati dotaknili tudi novega tehnološko-kompetenčnega parka ob Soboškem jezeru.

Špilak je opozoril, da je treba čim prej odgovoriti na vprašanja, kdo bo park upravljal, koliko bo stalo njegovo delovanje in ali že obstajajo dogovori s prihodnjimi uporabniki.

Mešič je izpostavil, da v Murski Soboti že deluje več razvojnih ustanov, zato bi bilo smiselno preveriti možnosti njihovega povezovanja in zniževanja stroškov.

Štihec je opozoril na izkušnje iz obstoječega tehnološkega parka, kjer so nekatera podjetja ostajala bistveno dlje od prvotno predvidenega obdobja. Po njegovem mora takšna infrastruktura omogočati stalno vključevanje novih podjetij.

Kerec je prav tako poudaril, da morajo podjetja po začetnem razvoju postati samostojna, saj lahko le tako prostor dobijo novi podjetniški projekti.

Anželj je odgovoril, da bo novi park namenjen predvsem visokotehnološkim podjetjem, raziskovalni dejavnosti in zagonskim podjetjem. Pojasnil je, da upravljavec še ni izbran, izbira pa bo izvedena skladno z zakonodajo.

Drage položnice: Bodo čistilno napravo vrnili v javne roke?

Ena najpomembnejših razprav je bila namenjena cenam komunalnih storitev. Čiščenje komunalne odpadne vode v Murski Soboti stane približno 1,22 evra na kubični meter, v Mariboru okoli 60 centov, na Ptuju pa 81 centov.

Od leta 2023 se je cena čiščenja komunalne odpadne vode v Murski Soboti zvišala za 61 odstotkov, čiščenje padavinske vode pa za 103 odstotke.

Ker se koncesijska pogodba za upravljanje čistilne naprave približuje izteku, bo prihodnja občinska oblast morala sprejeti pomembno odločitev.

Štihec je bil do dosedanjega sodelovanja s Petrolom zelo kritičen.

»Skratka, izkušnje s Petrolom so zelo slabe,« je dejal in spomnil tudi na pretekle spore glede stroškov odvažanja blata iz čistilne naprave.

Nasprotuje nadaljevanju obstoječega koncesijskega razmerja pod enakimi pogoji, pred odločitvijo o prihodnjem upravljanju pa želi finančno primerjavo različnih možnosti.

Anželj je priznal, da je bila obstoječa koncesijska pogodba za občane neugodna.

Po njegovih navedbah je občina pogodbo trikrat poskušala prekiniti, vendar ji to zaradi pogodbenih določil ni uspelo.

Sam bi si želel, da bi čistilno napravo v prihodnje upravljalo javno podjetje, če bi bilo to pravno izvedljivo in finančno ugodno za občane.

Kerec se je še odločneje zavzel za to, da bi več gospodarskih javnih služb prevzela občinska Komunala.

Prepričan je, da bi morala občina dolgoročno čim več dejavnosti povezati pod eno streho, pri čemer pa ne zagovarja nepremišljenega prekinjanja veljavnih pogodb.

Špilak je izpostavil, da je treba veljavne pogodbe spoštovati.

Kljub temu bi tudi sam podpiral krepitev javnega komunalnega podjetja, če bi imelo za izvajanje storitev ustrezne kadre, opremo in druge zmogljivosti.

Mešič pa je zagovarjal primerjavo različnih ponudnikov.

Po njegovem občina ne bi smela dajati prednosti posameznemu izvajalcu zgolj zaradi lastništva, temveč bi morala določiti jasne pogoje ter iskati najugodnejše razmerje med ceno in kakovostjo.

Napeto ob vprašanju poslov podjetja, povezanega z Mešičem

Razprava o komunalnih storitvah je postala posebej napeta ob vprašanju, namenjenem Andreju Mešiču.

Podjetje Saubermacher - Komunala od leta 2016 podjetju njegovega očeta, v katerem je Mešič tudi prokurist, za najem prostorov plačalo več kot 900.000 evrov.

Kako bi Mešič kot morebitni župan preprečeval nasprotje interesov pri odločitvah, povezanih s tem podjetjem?

Mešič je namesto neposrednega odgovora najprej odprl vprašanje financiranja medijskega podjetja, povezanega z organizatorjem soočenja.

Voditelj ga je opozoril, da na soočenju nastopa v vlogi županskega kandidata, ter ponovil vprašanje o preprečevanju nasprotja interesov.

Mešič je nato odgovoril, da mora župan zagotoviti jasne pogoje za izvajanje gospodarskih javnih služb in enakopravno obravnavo ponudnikov.

»Ne privilegiranje ne enega, ne drugega, ne tretjega,« je poudaril.

Na konkretno vprašanje o svojem morebitnem izločanju iz odločanja ni neposredno odgovoril.

Štihec je ob tem opozoril, da ima občina v podjetju Saubermacher - Komunala le manjšinski delež, Mešič pa bi se po njegovem lahko izločil iz glasovanja o zadevah, povezanih z njegovimi poslovnimi interesi.

Javni zavodi, propadli Dvorec Rakičan in milijonske investicije

Kandidati so precej časa namenili tudi upravljanju javnih zavodov in občinskega premoženja, predvsem glede stečaja Raziskovalno-izobraževalnega središča Dvorec Rakičan, težav v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter dolgo pričakovano obnovo Partizana.

Špilak je opozoril, da ima občina več objektov, ki nujno potrebujejo prenovo in nove vsebine.

Po njegovem bi bilo treba razmisliti, ali bi lahko nekatere razvojne in izobraževalne dejavnosti umestili v Dvorec Rakičan.

Kritičen je bil tudi do izbire projektov, ki jih občina financira s pomočjo evropskih sredstev.

Kerec je zagovarjal združevanje nekaterih služb javnih zavodov, predvsem zaradi nižjih stroškov poslovanja.

Pojasnil je, da je takšne predloge podajal že kot mestni svetnik, vendar niso bili sprejeti.

Ob tem je izpostavil tudi gradnjo pokritega bazena, ki jo vidi kot eno pomembnejših prihodnjih investicij. Priznal je, da bi bil največji izziv predvsem strošek prihodnjega vzdrževanja.

Mešič je opozoril, da občina odpira nove razvojne projekte, medtem ko številni obstoječi objekti ostajajo neizkoriščeni.

Podprl je razmišljanje o ponovni oživitvi Dvorca Rakičan in izpostavil, da bi bilo treba več pozornosti namenjati tudi manjšim projektom.

Kot primer je navedel pasji park v Fazaneriji, ki že dalj časa ne deluje. Kritičen je bil tudi do stroškov upravljanja Expana in Soboškega jezera, ki naj bi po njegovih navedbah skupaj ustvarjala skoraj 300.000 evrov letnega negativnega finančnega učinka.

Štihec je predlagal združevanje javnih zavodov in podpornih služb.

Posebej je omenil področje turizma, kjer bi po njegovem lahko uvedli enotno ponudbo, skupno turistično kartico in aplikacijo.

Prav tako bi preveril možnosti skupnega finančno-računovodskega upravljanja nekaterih javnih ustanov.

Anželj je odgovoril, da so bile po stečaju Dvorca Rakičan že sprejete pomembne spremembe pri nadzoru javnih zavodov.

Pojasnil je tudi, da sta predvideni vsebini tehnološko-kompetenčnega parka in talent centra različni ter da za njuno umestitev veljajo posebni pogoji.

Ob očitkih glede evropskega sofinanciranja je poudaril, da so sredstva iz mehanizma celostnih teritorialnih naložb namenska in jih ni mogoče poljubno preusmerjati.

Milijonska obnova mestnega parka razdelila kandidate

Posebej živahna je bila razprava o obnovi mestnega parka.

Štihec je opozoril, da je bila vrednost projekta v začetku leta po njegovih navedbah še okoli 960.000 evrov, pozneje pa se je povečala na približno 1,66 milijona evrov.

Pod vprašaj je postavil smiselnost nekaterih predvidenih ureditev. Prepričan je, da bi lahko občina sredstva namesto za sedanji projekt namenila tudi novim zelenim površinam na južnem delu mesta.

Mešič se je z njegovimi pomisleki strinjal in opozoril na možnost nadaljnjih podražitev.

Špilak je prav tako zagovarjal drugačno razporejanje investicijskega denarja, z večjim poudarkom na prenovi obstoječih objektov in javnih površin.

Anželj je očitke zavrnil in pojasnil, da je občina pri izboru evropsko sofinanciranih projektov vezana na predpisane pogoje.

Poudaril je, da občina ni želela izgubiti približno 11 milijonov evrov razpoložljivih evropskih sredstev.

Kerec se je v tem delu razprave osredotočil predvsem na racionalizacijo stroškov javnih zavodov in poudaril, da bi bilo treba pri vseh prihodnjih projektih razmišljati tudi o stroških njihovega dolgoročnega delovanja.

Zadolženost občine: Je 16 milijonov evrov dolga preveč?

V zadnjem delu soočenja so kandidati razpravljali o občinskih financah in velikih investicijah.

Dolg Mestne občine Murska Sobota znaša približno 16 milijonov evrov, ob tem pa se je odprlo vprašanje, zakaj je delež sredstev za naložbe v občinskem proračunu nižji od slovenskega povprečja.

Leta 2024 je občina za naložbe porabila približno 18 odstotkov svojega proračuna, medtem ko je slovensko povprečje znašalo 38 odstotkov.

Anželj je pojasnil, da je občina v aktualnem mandatu zaključila projekte v vrednosti skoraj 40 milijonov evrov. Približno polovico sredstev naj bi pridobila iz državnih in evropskih virov.

Opozoril je, da občinam velik del proračuna porabijo zakonsko določene naloge, zato je prostora za samostojne investicije bistveno manj. Kot dodatno težavo je izpostavil podfinanciranost mestnih občin.

Špilak je opozoril, da težava ni zadolževanje samo po sebi, temveč njegova višina in namen.

»Ni problem, da se občina zadolžuje. Problem je, da se zadolžuje že skoraj do končne meje zadolževanja,« je dejal.

Po njegovem bi morali imeti prednost projekti, ki občanom prinašajo neposredne koristi, več previdnosti pa bi bilo treba nameniti tveganim investicijam.

Štihec je izpostavil podatke o zadolževanju v zadnjih letih.

Po njegovih navedbah se je občina leta 2023 zadolžila za približno 3,34 milijona evrov, leta 2024 za 1,5 milijona, leta 2025 pa za pet milijonov evrov.

Ocenil je, da zadolženost znaša približno 876 evrov na prebivalca. Prepričan je, da bo finančna konsolidacija ena prvih nalog prihodnjega župana.

Mešič je poudaril, da bi morala občina več sredstev nameniti tudi krajevnim skupnostim.

Napovedal je pogovore s predsedniki krajevnih skupnosti, lastniki gospodarskih zemljišč in drugimi deležniki, ki bi sodelovali pri oblikovanju prihodnjih razvojnih usmeritev.

Kerec pa je izpostavil pomen sodelovanja z državo, ne glede na politično pripadnost župana.

Kot kandidat opozicijskega Gibanja Svoboda bi pri pridobivanju državnih ustanov in investicij poiskal podporo tudi predstavnikov vladnih strank v mestnem svetu.

Ostri očitki zaradi podpisovanja milijonskih pogodb pred volitvami

Proti koncu soočenja se je razprava posebej zaostrila ob vprašanju večjih občinskih investicij.

Štihec je opozoril na časovnico sklepanja pogodb za vzhodno obvoznico, tehnološko-kompetenčni park in obnovo mestnega parka.

Po njegovem so se pomembni podpisi in odločitve zgostili v zadnjih tednih pred lokalnimi volitvami.

Izpostavil je tudi večkrat ponovljene razpise in dejstvo, da se je pri nekaterih projektih na koncu pojavil le en ponudnik. Kritičen je bil do izbire izvajalcev in dinamike izvajanja projektov.

Anželj je očitke zavrnil. Poudaril je, da so postopki javnega naročanja transparentni, roki za izvedbo evropsko sofinanciranih projektov pa pogosto strogo določeni.

»Hvala bogu, da se je pojavil en ponudnik, da bo to sprojektiral in zgradil,« je dejal glede tehnološko-kompetenčnega parka.

Zavrnil je tudi Štihčevo povezovanje novo podpisanih pogodb z vrednostjo že zaključenih projektov v aktualnem mandatu.

Pojasnil je, da je pri navedbi skoraj 40 milijonov evrov govoril o zaključenih projektih in ne o vrednosti vseh nedavno podpisanih pogodb.

Mešič je ob tem poudaril, da je podpis pogodbe za vzhodno obvoznico tudi rezultat sodelovanja z aktualno državno vlado.

Špilak je znova opozoril, da je treba pri velikih projektih gledati predvsem na dolgoročne koristi za občane in tveganja za občinski proračun.

Kerec pa je izpostavil, da bi si kot župan prizadeval za sodelovanje med različnimi političnimi strankami, saj razvoj občine po njegovem ne sme biti odvisen zgolj od strankarske pripadnosti.

Drugo soočenje 12. novembra

Prvo soočenje je pokazalo, da bodo v sklepnem delu predvolilne kampanje pomembno vlogo igrale predvsem razprave o občinskih financah, komunalnih storitvah, investicijskih prioritetah in gospodarskem razvoju.

Volivci Mestne občine Murska Sobota bodo novega župana izbirali 15. novembra, morebitni drugi krog pa bo 29. novembra.

Pred tem se bo vseh pet kandidatov na televiziji IDEA znova soočilo 12. novembra, ko bodo na vrsti še druge pomembne teme za prihodnost mesta in okoliških naselij.