Na območju Murske depresije je 33 vrtin, dolgoročna rešitev za njihovo upravljanje pa še ni zagotovljena.
Na območju Petišovcev še vedno črpajo zemeljski plin, država pa nima celovitega pregleda nad tem, koliko ga dejansko načrpajo in koliko prodajo industrijskim odjemalcem.
To je na seji državnega zbora 19. oktobra priznala ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj, ki je odgovarjala na poslansko vprašanje Dejana Süča iz Gibanja Svoboda.
Ministrica je razkrila tudi, komu dobavljajo plin iz Petišovcev, in napovedala ureditev nadzora nad prihodki od njegove prodaje.
Odprto ostaja tudi vprašanje prihodnosti 33 vrtin na območju Murske depresije, saj država išče novega koncesionarja, dolgoročna sanacija pa še ni zagotovljena.
Ministrica priznala: Celovitega pregleda nad količinami plina ni
Kot smo na Sobotainfo že poročali, plin na območju Petišovcev še vedno pridobiva družba Petrol Geo, čeprav je nekdanji koncesionar Geoenergo leta 2024 končal v stečaju.
Družba Petrol Geo po navedbah ministrice inšpektoratu sicer redno posreduje podatke o načrpanih količinah, vendar država teh podatkov za zdaj ne more v celoti neodvisno preveriti.
»Trenutno še nimamo celovitega pregleda, ki bi omogočal neodvisno potrditev vseh načrpanih količin in njihovo neposredno primerjavo s količinami, prodanimi odjemalcem,« je povedala ministrica.
Na ministrstvu zato pripravljajo sistem, ki bo omogočal preverjanje merilnih podatkov in primerjavo količin načrpanega ter prodanega plina. Preverjali bodo tudi morebitne razlike med količinami in njihove vzroke.
Novo ureditev želijo vzpostaviti do konca leta 2026.
Razkrila tudi, komu prodajajo plin iz Petišovcev
Na Sobotainfo smo v začetku oktobra poročali, da Petrol Geo plin, pridobljen pri vzdrževanju tlakov v vrtinah, dobavlja lokalni industriji.
Ob tem so ostala odprta vprašanja, za kakšne količine gre, komu se plin prodaja in kolikšni so prihodki.
Ministrica je zdaj v državnem zboru razkrila tudi ime odjemalca.
»Črpanje zemeljskega plina izvaja družba Petrol Geo, plin pa se dobavlja industrijskim odjemalcem, družbi Lek.«
Ob tem je opozorila na še eno pomembno okoliščino. Formalno urejenega dogovora, ki bi celovito določal uporabo prihodkov od prodaje plina, trenutno ni.
Takšen dogovor bi moral med drugim določati, koliko sredstev se nameni za vzdrževanje infrastrukture, spremljanje stanja vrtin in zagotavljanje varnosti ter kako se obračunavajo morebitni presežki.
Del denarja bi lahko pripadal državi in občinam
Ministrstvo namerava do konca leta pravno urediti tudi vprašanje prihodkov in stroškov.
Po pojasnilih ministrice bo treba jasno ločiti stroške, ki so potrebni za varno delovanje vrtin, od prihodkov, ki pripadajo državi oziroma jih je treba obračunati v korist države in občin.
Prihodke od prodaje plina bi bilo mogoče uporabiti za nujno vzdrževanje, nadzor in preprečevanje nevarnosti.
Morebitne presežke pa bi bilo treba po obračunu upravičenih stroškov ustrezno poravnati. Pomembno je, da ministrstvo ne namerava preverjati zgolj prihodnjega poslovanja, temveč tudi preteklo obdobje.
Ugotoviti želijo, koliko plina je bilo dejansko načrpanega in prodanega, kakšni prihodki so nastali ter kateri stroški so bili upravičeni.
Poslanec kritičen: »Rahlo nenavadno, da nimamo pregleda«
Odgovori ministrice niso povsem zadovoljili poslanca Dejana Süča.
Ta je opozoril, da je težko razumeti, kako država v letu 2026 nima ustreznega pregleda nad količinami plina, ki ga pridobivajo in prodajajo.
»Rahlo nenavadno, če sem čisto iskren, da nimamo pregleda nad tem, koliko plina gre dejsnako k tem odjemalcem v 21. stoletju.«
Ob tem je poudaril, da se problematika ni pojavila čez noč in da se je nabirala več let.
Spomnil je tudi na opozorila krajanov in strokovnjakov o dotrajani infrastrukturi ter nevarnostih, ki bi jih lahko povzročila nenadzorovana ustavitev črpanja.
Posebej kritičen je bil do povezovanja vprašanja varnosti vrtin z drugimi poslovnimi interesi. Pri tem je omenil tudi sklepe lendavskega občinskega sveta iz preteklega leta, povezane z daljinskim ogrevanjem in pozivom k podaljšanju ukrepov.
Kaj bo, če se na razpis ne bo prijavil nihče?
Eno ključnih vprašanj ostaja prihodnost koncesije za izkoriščanje ogljikovodikov na območju Murske depresije. Kot smo že poročali, je država objavila razpis za podelitev nove koncesije za obdobje 15 let.
Süč je ministrico opozoril na podaljševanje rokov in izrazil bojazen, da zanimanja za prevzem koncesije morda ni. Vprašal jo je, kako bo država ukrepala, če razpis ne bo uspešen.
Ministrica je pojasnila, da bo treba v takšnem primeru pripraviti rezervni načrt za nadaljnje upravljanje infrastrukture, zagotavljanje varnosti, financiranje nujnih ukrepov in nadaljevanje sanacije.
»V nobenem primeru pa neuspeh razpisa ne more pomeniti, da se odložijo obveznosti države glede sanacije PG9 in da se opusti nujno spremljanje stanja vrtin in infrastrukture.«
Ob tem je poudarila, da mora država zagotoviti zakonito ureditev dejavnosti in preprečiti nadaljnje pridobivanje mineralnih surovin brez ustrezne pravne podlage.
Na območju 33 vrtin, sanacija še brez pripravljenega projekta
Ministrica je predstavila tudi najnovejši pregled stanja vrtin na območju Murske depresije.
Po njenih navedbah je evidentiranih 33 vrtin:
- devet plinskih vrtin je v proizvodnji,
- tri plinske vrtine mirujejo,
- deset naftnih vrtin miruje,
- devet vrtin je preurejenih v geotermalne,
- dve vrtini sta delno sanirani.
Posebno pozornost je namenila vrtini PG9, za katero rudarski projekt sanacije še ni pripravljen. Pred odločitvijo o konkretnih ukrepih želi ministrstvo pridobiti celovit strokovni pregled stanja vrtin in območja.
Šele na tej podlagi naj bi pripravili program ekološke sanacije, določili prednostne posege in razmejili odgovornosti za njihovo izvedbo.
Cilj ministrstva je, da bi strokovne podlage in program ekološke sanacije pripravili v letu 2027.
Sanacija vrtine PG9 bo obveznost države
Ministrica je v nadaljevanju dodatno pojasnila, da bo dolgoročna sanacija vrtine PG9 obveznost Republike Slovenije.
Vrtina namreč ni bila sanirana v okviru prejšnjega programa ekološke sanacije. Za njeno trenutno varnost po pojasnilih ministrice z dnevnim nadzorom skrbi Petrol Geo.
»Dolgoročna sanacija vrtine pa bo absolutno obveznost Republike Slovenije, ker vrtina ni sanirana v sklopu prejšnjega programa ekološke sanacije.«
Pri preostalih vrtinah bodo morali odgovornost določiti glede na njihov status in pravno podlago.
Do konca leta več pomembnih odločitev
Razprava v državnem zboru je tako potrdila, da številna vprašanja o prihodnosti Petišovskega polja ostajajo odprta. Država želi do konca leta vzpostaviti sistem preverjanja načrpanih in prodanih količin plina ter urediti pravila glede prihodkov in stroškov.
Hkrati ostaja negotovo, kdo bo dolgoročno upravljal vrtine, če razpis za novega koncesionarja ne bo uspešen.
Sanacija vrtin pa bo očitno še dolgotrajnejši postopek, saj ministrstvo strokovne podlage in program sanacije napoveduje šele za prihodnje leto.
Za prebivalce Petišovcev in širšega območja Lendave bo tako ključnega pomena predvsem to, kako bo država zagotovila varnost vrtin in kdo bo prevzel odgovornost za njihovo dolgoročno sanacijo.
