V Sloveniji od začetka leta velja ukrep, ki starejšim zaposlenim omogoča krajši delovni čas ob ohranitvi večjega dela plače in polnem priznavanju pokojninske dobe.
Starejši zaposleni imajo v Sloveniji od letošnjega januarja novo možnost, s katero lahko zmanjšajo svojo delovno obremenitev, ne da bi se jim plača znižala v enakem deležu kot delovni čas.
Gre za tako imenovani ukrep 80/90/100, ki ga je država uvedla z namenom spodbujanja daljše delovne aktivnosti in lažjega prehoda v upokojitev.
Ukrep delavcem ob izpolnjevanju pogojev omogoča, da delajo le 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, za namene pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa imajo priznane pravice, kot če bi delali polni delovni čas.
To pomeni, da lahko zaposleni namesto običajnih 40 ur tedensko delajo 32 ur.
Kdo lahko dela po novem sistemu?
Ukrep je namenjen starejšim zaposlenim, ki se približujejo upokojitvi. Po pojasnilih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti sta za vključitev predvideni dve možnosti.
V letih 2026 in 2027 se lahko v ukrep vključijo delavci, ki v posameznem letu dopolnijo 58 let starosti.
Druga možnost je izpolnjen pogoj 35 let pokojninske dobe. Za vključitev zadostuje izpolnjevanje enega od teh dveh pogojev, ob upoštevanju drugih zakonskih zahtev.
Starostni pogoj se bo v prihodnjih letih postopoma zvišal. Od leta 2028 se bo meja vsako leto povišala za tri mesece, dokler ne bo leta 2035 dosegla 60 let.
Kako deluje sistem 80/90/100?
Nova ureditev temelji na treh številkah. 80 odstotkov delovnega časa pomeni, da zaposleni dela petino manj kot doslej.
90 odstotkov osnovne plače pomeni, da se mu osnovna plača ne zmanjša za celotnih 20 odstotkov, kolikor se zmanjša delovna obveznost, temveč le za deset odstotkov.
100 odstotkov pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa pomeni, da se delavcu zavarovalna doba priznava v polnem obsegu.
Namen takšne ureditve je omogočiti manjšo delovno obremenitev, hkrati pa preprečiti, da bi krajši delovni čas negativno vplival na pokojninske pravice.
Koliko plače bi prejeli?
Poglejmo primer zaposlenega, ki ima osnovno bruto plačo 2000 evrov.
Če se z delodajalcem dogovori za vključitev v ukrep, bi bila njegova osnovna bruto plača naslednja:
- dosedanja osnovna bruto plača: 2000 evrov,
- osnovna bruto plača po vključitvi: 1800 evrov,
- tedenska delovna obveznost: 32 ur namesto 40.
Zaposleni bi tako delal osem ur manj na teden, njegova osnovna bruto plača pa bi bila nižja za 200 evrov.
Pri tem je treba poudariti, da gre za primer osnovne bruto plače, ne za izračun končnega neto nakazila.
Ali to pomeni, da bodo zaposleni delali samo štiri dni?
Zaposleni lahko 32-urno tedensko obveznost razporedijo na različne načine, skladno z dogovorom z delodajalcem in predpisi.
Ena od možnosti je delo štiri dni po osem ur. Možna je tudi drugačna razporeditev, denimo pet dni s krajšim dnevnim delovnim časom.
Zato ukrep ne pomeni samodejne pravice do štiridnevnega delovnega tedna.
Delodajalec mora soglašati
Pomembna omejitev ukrepa je, da ga delavec ne more uveljaviti enostransko. Za vključitev je potreben dogovor med delavcem in delodajalcem.
To pomeni, da mora z zmanjšanjem delovnega časa soglašati tudi delodajalec.
Dogovor se nato ustrezno uredi v delovnopravni dokumentaciji, delodajalec pa mora urediti tudi prijavo v socialna zavarovanja.
Ukrep torej ni avtomatična pravica, ki bi jo lahko vsak zaposleni ob dopolnjeni starosti začel koristiti brez dogovora.
Ali bo zaradi krajšega dela pokojnina nižja?
Eden najpomembnejših vidikov nove ureditve je prav ohranitev pokojninskih pravic.
Za delavce, vključene v ukrep, se zavarovalna doba priznava v polnem trajanju. Prav tako so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja urejene tako, kot če bi bili zaposleni za polni delovni čas.
S tem želi država preprečiti, da bi se zaposleni v zadnjih letih pred upokojitvijo izogibali zmanjšanju delovnega časa zaradi strahu pred negativnimi posledicami za pokojnino.
