FOTO in VIDEO: V Žitkovcih začetek del za največjo cono rastlinjakov v Sloveniji: Več kot 70 milijonov evrov za prvo fazo in 50 novih delovnih mest

Na območju med Dobrovnikom in Žitkovci se danes začenja nova faza projekta Green Gardens, v okviru katerega načrtujejo vzpostavitev največje cone za pridelavo zelenjave v rastlinjakih v Sloveniji.

Začetek komunalnega urejanja območja so zaznamovali s simbolično prvo lopato.

Gre za pomemben korak pri uresničevanju projekta, katerega cilj je povečati pridelavo lokalne zelenjave, okrepiti prehransko samooskrbo države in ustvariti nova delovna mesta v Pomurju.

Dosedanje mejnike in nadaljnje načrte so predstavili Matej Bandelj, direktor podjetja Green Gardens Dobrovnik, Marjan Kardinar, župan občine Dobrovnik, in Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice.

Bandelj je izpostavil, da bo prva faza naložbe vredna več kot 70 milijonov evrov, po načrtih pa naj bi bila zaključena do konca leta 2027.

Projekt združuje sodobne tehnologije pridelave zelenjave in okoljsko sprejemljive vire energije.

Po Bandljevih besedah so pri razvoju rešitev sodelovali s partnerji iz Nizozemske in Belgije ter slovenskimi strokovnjaki, tudi s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Dnevno naj bi pridelali 12 ton solate

Projekt je predviden v štirih fazah, prva pa bo zajemala približno četrtino celotne cone. Načrtujejo od 3,3 do 3,4 hektarja pridelovalnih površin ter dodatna dva hektarja spremljajočih površin in objektov, med drugim skladiščnih prostorov, pakirnice in hladilnice.

V prvi fazi se bodo osredotočili na pridelavo mladih listov solate, tako imenovane baby leaf solate. Po Bandljevih besedah pričakujejo približno 12 ton pridelka na dan, kar pomeni okoli 120.000 stogramskih pakiranj.

»Če bi vse prodali v Sloveniji, bi bilo to 20 odstotkov slovenskih potreb, ampak ne želimo zasuti trga, tako da smo pripravljeni tudi na izvoz,« je pojasnil Bandelj.

Pridelava bo potekala v visokotehnoloških rastlinjakih, pakiranje in hlajenje pa bosta organizirana znotraj samega kompleksa. Pri razvoju pridelovalnih sistemov sodeluje tudi strokovnjak Peter Slaman.

V prvi fazi približno 50 novih zaposlitev

Po trenutnih načrtih bo prva faza prinesla približno 50 delovnih mest, predvsem za tehnološko usposobljene kadre.

»To ne bodo najbolj osnovna delovna mesta,« je poudaril Bandelj in med potrebnimi poklici omenil tehnologe in električarje.

Pridelava bo namreč močno avtomatizirana, brez klasičnega ročnega obiranja solate.

Prvo solato pričakujejo predvidoma konec leta 2027

Komunalno urejanje območja se je že začelo, sledila pa naj bi gradnja prvega dela rastlinjakov in energetskih objektov. Po Bandljevih besedah od začetka gradnje tega dela do prvih pridelkov računajo na približno eno leto.

Če bodo dela potekala po načrtih, bi lahko prvo fazo zaključili do konca leta 2027.

Bandelj je pojasnil, da se je projekt v zadnjih treh letih razvijal in prilagajal tehnološkim rešitvam ter potrebam trga. Na časovnico so vplivali tudi postopki pridobivanja dovoljenj in priprave infrastrukture.

Celotno cono nameravajo razvijati postopoma, v obdobju približno desetih let, pri čemer bodo nadaljnje faze odvisne tudi od povpraševanja in možnosti za pridelavo drugih vrst zelenjave.

Deževnica, kroženje vode in pozneje geotermija

Poseben poudarek namenjajo trajnostni pridelavi. Kot je pojasnil Bandelj, bodo uporabljali sistem kroženja vode, zbirali deževnico, del potreb pa zagotavljali s podtalnico, za uporabo katere imajo po njegovih besedah že pridobljeno dovoljenje.

S tem naj ne bi dodatno obremenjevali lokalnega vodovodnega omrežja. Pridelava naj bi potekala brez pesticidov in uporabe fosilnih goriv.

Geotermalno energijo nameravajo vključiti predvidoma v drugi fazi, ko načrtujejo tudi ustrezno vrtino.

Bandelj je poudaril, da želijo z uporabo sodobnih tehnologij povečati domačo pridelavo zelenjave in zmanjšati odvisnost od uvoza. Po njegovih navedbah Slovenija trenutno uvozi približno 60 odstotkov solate.

Grah je poudaril pomen naložbe za gospodarski razvoj regije, predvsem zaradi uporabe sodobnih tehnologij in geotermalne energije.

Po njegovih besedah bo druga faza projekta že povezana z geotermalno vrtino. Izpostavil je, da ima Pomurje zaradi geotermalne energije in sonca dobre pogoje za razvoj nadzorovane pridelave zelenjave v rastlinjakih.

»Želim si predvsem, da v regijo pridejo kakovostna delovna mesta,« je poudaril Grah.

Ker bodo proizvodni procesi avtomatizirani in digitalizirani, pričakuje tudi možnosti za tehnološko zahtevnejše zaposlitve, zanimive za mlade.

Občina projekt podpira že od začetka

Kardinar je izrazil zadovoljstvo ob začetku del in spomnil, da je občina zemljišča za tovrstno dejavnost predvidela že pred več kot dvajsetimi leti.

Projekt je označil za pomembno razvojno priložnost ne le za Dobrovnik, temveč tudi za Pomurje in Slovenijo. Ob tem se je zahvalil investitorjem za vztrajnost pri uresničevanju načrtov.

Na 22 hektarjih načrtujejo sodobno pridelavo zelenjave

O ambicioznem projektu Green Gardens smo že poročali. Investitorji so zemljišča na območju Žitkovcev pridobili v začetku leta 2024, na približno 22 hektarjih pa načrtujejo okoli 15 hektarjev proizvodnih površin rastlinjakov.

Po prvotnih načrtih naj bi na petih hektarjih sami pridelovali solato, preostalih deset hektarjev proizvodnih površin pa ponudili v najem drugim pridelovalcem zelenjave.

Posebnost projekta je načrtovana uporaba visokotehnoloških rastlinjakov, ki omogočajo intenzivnejšo pridelavo in manjšo odvisnost od vremenskih razmer. Pri zagotavljanju energije nameravajo izkoriščati tudi geotermalno in sončno energijo ter druge sodobne tehnološke rešitve.