Ljutomerska gimnazijca sta se lotila pilotskega projekta meritev mikroplastike v ribah sladokovodnih voda v Sloveniji. Ta je pokazal, da so ribe ob vodotoku Mure precej onesnažene z mikroplastiko.
Domen Bogdan in Tamara Kolerič, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, sta se odločila narediti raziskovalno nalogo, s katero sta želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure.
Čeprav se v zadnjem času vse bolj izpostavlja onesnaževanje okolja s plastiko, pa problematika mikroplastike ostaja skrita, čeprav ima lahko slednja zastrašujoče posledice za organizme.
V raziskovalni nalogi sta se lotila preučevanja količine mikroplastike v rdečeokah. Pregledala sta 50 vzorcev rib, ki sta jih ulovila na petih različnih lokacijah, in sicer na:
- rokavu reke Mure v Sladkem Vrhu,
- umetnem jezeru Stara jama v Zgornjem Konjišču,
- rokavu reke Mure v Hrastju – Moti,
- akumulacijskem jezeru v Gajševcih in
- počasi tekočem rokavu reke Mure na Krapju.
Kot sta opisala postopek, sta ribe po ulovu najprej stehtala in izmerila njihovo dolžino. Pobrano drobovje sta nato položila v 10-odstotni kalijev hidroksid (KOH), ki je povzročil razgradnjo drobovja.
Vse skupaj sta prefiltrirala in vzorce analizirala pod stereomikroskopom. V vseh vzorcih rib sta skupno našla 239 delcev mikroplastike.
»Od tega je bilo 230 vlaken in devet fragmentov,« sta opisala rezultate v raziskovalni nalogi.
Problem, s katerim se še ne spopadamo učinkovito ...
Ugotovila sta, da so najmanjšo količino mikroplastike vsebovale rdečeoke iz Sladkega vrha (3,8 delcev na ribo), največ pa ribe iz Krapja (5,8 delcev na ribo).
»Ugotovila sva, da se preučevane lokacije glede na količino mikroplastike statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi tega sva sklepala, da čistilne naprave in industrijski obrati na količino mikroplastike niso imeli bistvenega vpliva.
Število mikroplastike je bilo odvisno predvsem od teže in dolžine vzorcev. Največji delež mikroplastike so predstavljala vlakna, od ostalih kategorij mikroplastike pa sva našla le še fragmente. Ugotovila sva, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko, s katero se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati,« sta strnila svoje ugotovitve.
Omenjena raziskovalna naloga je pilotska, saj v Sloveniji meritve mikroplastike v ribah sladkovodnih voda še niso bile izvedene.
Dijaka sta se skupaj z mentorico Marijo Meznarič zato odločila povezati z Inštitutom za vode Republike Slovenije (IzVRS), ki se med drugim ukvarja z ugotavljanjem količine mikroplastike v Jadranskem morju.
»Koristne informacije, ki sva jih tam prejela, so nama omogočile izvedbo meritev mikroplastike v ribah rdečeokah v porečju reke Mure,« sta povedala.
Z nalogo sta se prijavila na tekmovanje mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije, kjer sta prejela zlato priznanje in dosegla 1. mesto.
