Foto:BOBO
Ljutomerska gimnazijca sta se lotila pilotskega projekta meritev mikroplastike v ribah sladokovodnih voda v Sloveniji. Ta je pokazal, da so ribe ob vodotoku Mure precej onesnažene z mikroplastiko.

Domen Bogdan in Tamara Kolerič, dijaka Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, sta se odločila narediti raziskovalno nalogo, s katero sta želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure. 

Čeprav se v zadnjem času vse bolj izpostavlja onesnaževanje okolja s plastiko, pa problematika mikroplastike ostaja skrita, čeprav ima lahko slednja zastrašujoče posledice za organizme.

V raziskovalni nalogi sta se lotila preučevanja količine mikroplastike v rdečeokah. Pregledala sta 50 vzorcev rib, ki sta jih ulovila na petih različnih lokacijah, in sicer na:

  • rokavu reke Mure v Sladkem Vrhu,
  • umetnem jezeru Stara jama v Zgornjem Konjišču,
  • rokavu reke Mure v Hrastju – Moti,
  • akumulacijskem jezeru v Gajševcih in
  • počasi tekočem rokavu reke Mure na Krapju.

Kot sta opisala postopek, sta ribe po ulovu najprej stehtala in izmerila njihovo dolžino. Pobrano drobovje sta nato položila v 10-odstotni kalijev hidroksid (KOH), ki je povzročil razgradnjo drobovja.

Vse skupaj sta prefiltrirala in vzorce analizirala pod stereomikroskopom. V vseh vzorcih rib sta skupno našla 239 delcev mikroplastike. 

»Od tega je bilo 230 vlaken in devet fragmentov,« sta opisala rezultate v raziskovalni nalogi.

Slika je simbolična.

Problem, s katerim se še ne spopadamo učinkovito ...

Ugotovila sta, da so najmanjšo količino mikroplastike vsebovale rdečeoke iz Sladkega vrha (3,8 delcev na ribo), največ pa ribe iz Krapja (5,8 delcev na ribo). 

»Ugotovila sva, da se preučevane lokacije glede na količino mikroplastike statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi tega sva sklepala, da čistilne naprave in industrijski obrati na količino mikroplastike niso imeli bistvenega vpliva.

Število mikroplastike je bilo odvisno predvsem od teže in dolžine vzorcev. Največji delež mikroplastike so predstavljala vlakna, od ostalih kategorij mikroplastike pa sva našla le še fragmente. Ugotovila sva, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko, s katero se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati,« sta strnila svoje ugotovitve.

Omenjena raziskovalna naloga je pilotska, saj v Sloveniji meritve mikroplastike v ribah sladkovodnih voda še niso bile izvedene.

Dijaka sta se skupaj z mentorico Marijo Meznarič zato odločila povezati z Inštitutom za vode Republike Slovenije (IzVRS), ki se med drugim ukvarja z ugotavljanjem količine mikroplastike v Jadranskem morju.

»Koristne informacije, ki sva jih tam prejela, so nama omogočile izvedbo meritev mikroplastike v ribah rdečeokah v porečju reke Mure,« sta povedala.

Z nalogo sta se prijavila na tekmovanje mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije, kjer sta prejela zlato priznanje in dosegla 1. mesto

S spleta

Komentarji (23)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Za mlade (nepreverjen)

bravo.. zanimiva tematika, zaskrbljujoči rezultati, čestitke mladima raziskovalcema. Takšni so bodočnost Slovenije.

za pogumne (nepreverjen)

ne, na žalost niso. To so samo potrjevanje in odkrivanje dejstva. Manjka ljudi akcije. Bodočnost so tisti, ki bodo nekaj prtoi temu dejansko naredili in premaknili tudi v naravi na bolje.

In reply to by Za mlade (nepreverjen)

Ni mikroplasti… (nepreverjen)

samo naftni derivati i kemijski izpusti iz tovarn i bolnic

In reply to by Za mlade (nepreverjen)

Hmm (nepreverjen)
Komentar je zaradi velikega števila negativnih odzivov skrit.

“Okužbe se širijo zaradi dopustnikov, ki se vračajo domov!”
Kako, če je treba imeti negativen test ob vstopu?
Kdo je pol prenašalec? Cepljeni?
Mi zna kdo to razložit? Krek? Beović? Hojs? Janša?

mmmh (nepreverjen)

sploh maturantov

In reply to by Hmm (nepreverjen)

Kučko (nepreverjen)

Daj nali si že čistega vina in nehaj z enakimi komentarji pod vsak članek.
Kot vemo prva skupina dijakov še v Španiji ni kazala znakov če odvzamem tiste ki so odklonili test in kako so prišli v Slo. se raje vprašaj pa ne Kreka, Hojsa, Belovičeve ali celo Janše

In reply to by Hmm (nepreverjen)

reka.. (nepreverjen)

nič novega, potrdila že razikano, v evropi ni reke, ki ne bi bila onesnažena z mikroplastiko, to so pokazale raziskave, zakaj bi mura bila drugačna. Prav tako so vsa morja polan mikroplastike, zato ko se kopate, pomislite da se kopate v mikroplastiki.
Kakšne čistilne naprave pa potem to plačujemo?

Petkov piciklist (nepreverjen)

Če prav razumem najboljši rezultati ko priteče k nam bol ko teče proti jugu bol je onesnažena za skoraj 100% to pomeni da je nekaj z nami narobe.

In reply to by reka.. (nepreverjen)

skaopp (nepreverjen)

a ste zmanjšali ali bolje celo ukinili uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk, za začetek?

In reply to by Petkov piciklist (nepreverjen)

razskoalka (nepreverjen)

O tem smo brali že leta 2019. uporabi google. Zato nič novega pri tej raziskavi.
Največji evropski vodotoki so postali reke plastike, so v najnovejši raziskavi ugotovili francoski znanstveniki. Letos so iz devetih velikih evropskih rek vzeli okrog 2.700 vzorcev vode in v prav vsakem našli plastične delce. Mikroskopski vzorci plastike, kakršne so znanstveniki odkrili vzdolž vseh velikih rek v srednji, zahodni in jugozahodni Evropi.

In reply to by reka.. (nepreverjen)

Bindi (nepreverjen)

Reka, nobena čistilna naprava ne more odstraniti mikroplastike. Edina rešitev je v zmanjšani uporabi plastike, oz. odpravi in nadomeščanje z okolju neškodljivimi materiali.

In reply to by reka.. (nepreverjen)

Mama mia (nepreverjen)

Pa kondomov je precej v muri in ob muri,seveda rabljenih,tak da se zamislite malo.

Kje..je problem (nepreverjen)

Delci mikroplastike ali plastični mikrodelci v premeru merijo do pet milimetrov, nastajajo pa kot stranski produkt pri proizvodnji plastičnih izdelkov in pri počasnem fizičnem razpadu plastičnih odpadkov.

Dobršen delež plastičnih mikrodelcev, ki jih je mogoče najti praktično v vseh vodnih telesih na svetu, predstavljajo tudi okrogli plastični peleti. Ti se v industriji uporabljajo za brusno čiščenje končnih izdelkov, v logistiki pa pri pakiranju.

rile (nepreverjen)

Čas je,da se na Muri nekaj naredi,(naredijo pretočne hidroelektrarne,posledično čiščenje vode)

pilaka (nepreverjen)

za koliko si kupil te bučke, ali si samo aktivist dravskih elektrarn? Hidroelektrarne ne čistijo mikroplastike, nikoli, tako kot "bio"plinarne nikoli niso BIO. Pojdi na spodnji del reke save in povohaj vodo, boš opazil da smrdi po gnilem in je kot gnojnica.

In reply to by rile (nepreverjen)

Vaša vest (nepreverjen)

Lahko jo pucaš brez elektrarn.
Pa boš postal plasticman😝

In reply to by rile (nepreverjen)

novinar 32 (nepreverjen)

naredite članek , kakšna voda teče dol po Muri okoli 24,00 ponoči in že koliko let se to dogaja ...
vsi vedo kdo onesnažuje in zakaj se nić ne zgodi?? hm že 20 let ...kdo je bil na oblasti
gnoj je rdeči :):):)

Vaša vest (nepreverjen)

Onesnažujejo taki kot ti, brez zavesti.
Plastika ni rdeča in ne črna.
Samo zavest in zavedanje nas bo rešilo, ne pa barvanje in predalčkanje.

GE STE NARAVOV… (nepreverjen)

To si naj prečitajo lenuhi naravovarstveniki plačanci pokvarjeni ki zagovarjajo reko Muro pa če zaradi tega vse ostalo v Prekmurju vrag vzame.

Vaša vest (nepreverjen)

Naravovarstveniki niso plastike dali v Muro.
To počnejo taki, ki vedo samo kritizirati narediti pa nič. Kolikokrat si že kaj spucal v naravi?
Pa si dobil plačano? Budalo!

In reply to by GE STE NARAVOV… (nepreverjen)

ALAN FORD ccc (nepreverjen)

He,he he , Muki de to vse rešo.

Lilid (nepreverjen)

Zal za vse ulovljene ribe, katere so bile žrtvovane za nalogo. Kajti to dejstvo je že dobro znano.

zver

Pohvala mentorici in dijakoma za delo. Tudi novinarjem, ki opozorijo na take naloge.

Vsi ostali "pametnjakoviči", ki pametujete o tem da je to ze bilo narejeno objavljeno... imate seveda prav. Tudi vi si zaslužite pohvalo, da to veste. A žal o tem niste nam "raji" o tem napisali nič. Ne beremo vsi za zabavo člankov na elsvire....

Vsak problem je problem in se ga rešuje dokler ga vidimo ali o njem beremo. In zato je dobro, da je stari problem spet opažen in privlečen na plano.

Sedaj bi bilo dobro, da "pametnjakoviči in veleumi" nam "raji" lepo razložite kaj je problem mikroplastike, da se zadeva odvija in se osvešča.

Je mikroplastika škodljiva kot azbest? Ali kot svinec? Mogoče kadmij? Ali mikroplastika pride v naše telo preko rastlin in namakalnih sistemov če namakamo z rečno vodo? Je huje če jo konzumiramo ali vdihujemo? Ali naš respiratorni sistem v procesu vdihavanja zraka ocisti zrak mikroplastike ali gre v pljuča kot azbest?

Skratka veleumi ne spotikajte se v narejeno ampak dodajte kaj svojega znanja v reševanje problema.

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Starejše novice