zver

Vse kar napravi dodano vrednost je dobrodošlo. Imena dosti izdelkov so lepa domača in za nas nekaj pomenijo. Da bo zadeva kruh služila trbej iti s prodajo čez meje in tam je fajn da kupec vidi po imeni brenda ali podjetja da ide za žgano pijačo v ton primeri gin. Jes san pa bole radoveden ali ide za destilarno od začetka, se pravi od fermentacije osnovne surovine ali se alkohol kupi? Te ali se zelišča tudi kaj nabira ali se kupi že pripravljeno in se samo s kupljenim alkoholom po lastni recepturi paca in destilira potem? Ovačik pa vse pohvale za opravljeno delo, lepi dizajn, lepa zgodba, naj samo špila.

moje mnenje je tudi, da bi nekateri sistemi, ki so imeli dobro vodo in infrastrukturo morali ostati. A ker je šlo za velike projekte z velikim sofinanciranjem, so jih pač izklapljali. Določene "stare" sisteme bi bilo pametno preučiti in aktivirati kot B plan. Nekateri vodni viri so sigurno boljši od obstoječih varovanih virov.

Voda, ki se jo črpa z vodnjakov, ki so preplitvi je mešanica frakcij različnih globin voda. Mešanica je pa zato, ker se na tako zvanih kamešnicah, kjer se koplje velike globine vse vode lepo zmešajo. Torej prva gravitacijska voda, ki je bogata na vsem, kar s površja pride do recimo do prvih vodonosnikov (mineralna gnojila, pesticidi, druge nečistoče s cest...), to vse lepo pride v velik bazen, kjer se premešajo vse plasti podzemnih voda. Podzemne vode imajo svoj tok, kamor se premikajo vodonosniki in če logično pogledamo imajo pod tako gramoznico, ki je globoka recimo 30 m vsi vodnjaki d globine 30 m enako mešanico vode. Če je pa še dol vodno črpališče, pa se še toliko hitreje pretaka ta voda iz teh površin tja.

Nekateri izviri na goričkem pa imajo kvaliteto vode, ki je primerna za stekleničenje uporablja se pa vodo z B sistema.

torej bo Ledavska cesta?

Ja znajo narediti dober biftek so dokazali pred leti. Žal zadnja leta ni to kar bi moralo biti, da bi zadostilo moje želje. Kot pašteta s surovega mesa je.

tovarištvo (in potem tudi tovariš) je izraz za skupino ljudi ki se zavzemajo za skupni cilj, ne glede na politično, versko, rasno pripadnost...

počivaj v miru tovariš lovec

kmetijstvo je tako naravnano, da brez subvencij ne gre. Populacijo kmetov in s tem obdelovalno zemljo se ohranja umetno v določenem obsegu z vidika prehranske varnosti. Ko pridejo katastrofalna leta imaš vedno opcijo, da pridelaš nekaj sam, če imaš kmete in zemljo. Dokler je pa vsega dovolj pa seveda globalni trg igra svojo igro in bi naše kmetijstvo zaradi nekonkurenčnosti propadlo. A nastavljeni trendi ter cilji v kmetijstvu vseeno obstajajo in le najuspešnejši in ambiciozni jim sledijo, posodabljajo opremo, tehnologijo, dopolnilne dejavnosti kar pa marsikdo ne razume. Pomembno je pa ohranjanje tudi malih odročnih kmetij, ki skrbijo za našo lepo krajino. Kmet je še vedno najcenejši komunalec, ki vzdržuje poljske in gozdne poti, ki jih koristijo še vsi ostali. Če kmeta ne bo, bo to breme na vseh ostalih, ki bi te ceste radi uporabljali....

ajda ima dober vpliv na zemljo, ker razvije korenine, ki potegnejo hranila z globijh plasti na površje in korenine tudi razrahljajo tla. Sama je zelo konkurenčna in s primerno gostoto setve njivo tudi razpleveli (zaduši ostale plevele). Ajde se ne gnoji ker potem poleže. Cveti res dolgo in predstavlja pomemben vir hrane čebelam. Ob ugodnih vremenskih razmerah (dovolj padavin) pa medi tudi v takem obsegu, da se da stočiti kaj ajdovega medu.

Ajda na sliki je sejana v strnišče pšenice.

ne, to so krave v Dolnjem Lakošu

če pri nas zemljo razdelimo med zaposlene je to okrog 50 ha/zaposlenega. In s tem moramo preživeti. Potemtakem bi morali vsi veliki zemljo razdeliti mali, da bi naredili enakopravnost.