Podatki raziskave opozarjajo na poslabšanje duševnega zdravja mladostnikov v Sloveniji.

Podatki raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju (HBSC 2022), ki jo je že šestič zapored izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje, kažejo, da je občutke osamljenosti v zadnjem letu izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let.

Stanje po pandemiji se je poslabšalo

Več kot tretjina mladostnikov je poročala o rednem doživljanju vsaj dveh psiholoških oziroma psihosomatskih simptomov, skoraj sedem odstotkov mladostnikov ima visoko stopnjo simptomov anksioznosti, približno tretjina mladostnikov pa ima povišano verjetnost depresije. 

Primerjava podatkov iz obdobij pred in po pandemiji covida-19 kaže na zvišanje odstotka mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije ter na zvišanje odstotka 17-letnih mladostnikov, ki so poročali o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. 

Mladostniki poročajo tudi o manj zadovoljstva z življenjem. V 20-letnem obdobju izvajanja raziskave v Sloveniji se je znižal odstotek mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično.

Pogostost občutkov osamljenosti s starostjo narašča

Po podatkih raziskave je v zadnjem letu občutke osamljenosti izkusil vsak šesti mladostnik v starosti 11, 13, 15 in 17 let.

Pogostost občutkov osamljenosti s starostjo narašča in ti občutki so v največji meri prisotni med 15- in 17-letnimi mladostniki. Med dekleti so občutki osamljenosti prisotni v večji meri kot med fanti. 

Več kot tretjina mladostnikov poroča o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov. Psihosomatske simptome najpogosteje doživljajo 17-letniki in dekleta.

Najpogostejši psihosomatski simptomi, ki jih doživljajo mladostniki, so: nervoza, nespečnost in razdražljivost

Med dekleti več visoke stopnje anksioznosti kot med fanti

Skoraj sedem odstotkov mladostnikov se uvršča v kategorijo z visoko stopnjo simptomov anksioznosti oziroma težjo anksioznostjo. Odstotek mladostnikov s težjo anksioznostjo s starostjo narašča in je višji med 15- in 17-letniki kot med mlajšimi mladostniki. 

Med dekleti je visoka stopnja anksioznosti prisotna v večji meri kot med fanti. Dekleta in mladostniki v starosti 15- in 17-let so v večji meri ranljivi za povečano verjetnost depresije, kot so fantje in mlajši mladostniki, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Mladostniki manj zadovoljni z življenjem

Po besedah vodje HBSC raziskave Helene Jeriček Klanšček, je bila v raziskavi narejena tudi primerjava podatkov s področja duševnega zdravja iz obdobij pred in po pandemiji covida-19: 

»V obdobju od 2018 do 2022 smo ugotovili poslabšanje pri treh kazalnikih s področja duševnega zdravja, in sicer se je odstotek mladostnikov v starosti 11, 13, 15 in 17 let s povišano verjetnostjo depresije iz 13 zvišal na 30 odstotkov, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni z življenjem pa se je znižal.

Poleg tega smo pri 17-letnikih ugotovili zvišanje odstotka tistih, ki poročajo o rednem doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov.« 

Manj mladostnikov, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično

Kot je še pojasnila Jeriček Klanšček, se raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju izvaja že 20 let v Sloveniji in 40 let v mednarodnem prostoru. 

20-letni trendi, ki prikazujejo spremembe na področju z zdravjem povezanih vedenj otrok in mladostnikov od prve raziskave do danes, kažejo, da se je v obdobju 2002-2022 znižal odstotek mladostnikov v starosti 11, 13 in 15 let, ki svoje zdravje ocenjujejo kot odlično, odstotek mladostnikov, ki doživljajo dva ali več psihološka oziroma psihosomatska simptoma se je zvišal, odstotek mladostnikov, ki so zelo zadovoljni s svojim življenjem, pa se v tem obdobju ni spremenil.

Komentarji (8)

Kitajska vidi (ni preverjeno)

Vzgoja je velik problem, tukaj je hudič doma!

. (ni preverjeno)

Deco se vzgajajo sama prek telefonov in nasilnih iger.

In reply to by Kitajska vidi (ni preverjeno)

Hexa (ni preverjeno)

manjka jim dnevno 3 klofute in nič drugega, bi se kaj hitro v red spravili. današnji starši so milo rečeno čudni. sploh ni za čuditi se kakšna deca so dandanes.

. (ni preverjeno)

Verjetno bi si 3 klofute dnevno prej zaslužili določeni starši, ki niso sposobni vzgajati svojih otrok. Otroci so ogledalo svojih staršev!

In reply to by Hexa (ni preverjeno)

Hexa (ni preverjeno)

Starši pa še bolj, ja!

In reply to by . (ni preverjeno)

Toni Kljuka (ni preverjeno)

pa še družbena omrežja v smislu "nema se, glumi se". Deca pa mislijo ka vse to istina. No stariši nika nači.

45 (ni preverjeno)

Živimo v obdobju, ki postavljajo materialne dobrine pred človeka, na prvo mesto. S porastom egoizma, grabežljivosti in pohlepa, katerega prinaša kapitalistični svet, si ni obetati normalnega duševnega zdravja, ki se prenaša od staršev na otroke.

Ohjoj (ni preverjeno)

Itak so čudni, če jih pa "vzgajajo" lidje keri nikoli ne bi smeli dece meti, ampak jih imajo ker tako veleva cerkev, družba.

Starejše novice