Navadni tolščak
Nekatere vrste plevela lahko spremenite v odlično jed, poleg tega pa so še polne zdravilnih učinkov.

Plevel najdemo vsepovsod v naravi: ob cesti, na travniku, predvsem pa smo pozorni na tistega, ki požene na našem lastnem vrtu. Ali pa morda ne?

Širi se hitro

Plevel se širi na različne načine: lahko ga prinesemo s kompostom, razraste se lahko iz bližnje okolice, »prinese« pa ga lahko tudi veter. Že sedaj se v zemlji nahaja na tisoče semen plevelov, ki samo čakajo, da vzkalijo. Ko spomladi zemljo pripravljamo na sajenje, semena dvignemo na površje, kjer toplota in svetloba sprožita kalitev.

Seveda vsak vrtičkar zagotovo pozna kopico nasvetov, s katerimi se (bolj ali manj) uspešno bori proti plevelu, a neželene rastlinice nam večkrat zbujajo slabo voljo, sploh ko menimo, da dušijo rastline in kazijo podobo našega vrta. Toda ali ste vedeli, da je nemalo vrst takih, ki nam (in našemu zdravju) lahko odlično služijo? 

Da ne bi po nepotrebnem uničevali dragocenih vrst, se seznanite, katere rastlinice so pravzaprav blagodejne za naše telo. 

Poznate belo metliko?

Bela metlika je zelo razširjena, ponekod pa so jo pričeli tudi načrtno vzgajati. Po okusu spominja na špinačo, ker pa listi vsebujejo precej mineralov, ima rahlo slan okus.

Kot nasvet: če želite na povsem naraven način soliti vaše jedi, liste posušite in zmeljite ter jih brez zadržkov uporabite na vašem kulinaričnem pohodu. 

Bela metlika je polna vitaminov A in C, a tudi tistih iz skupine B, je pa tudi bogat vir vlaknin, ki prispevajo k dobri prebavi ter zdravemu srčno-žilnemu sistemu. Iz listov lahko pripravite čaj, ki je koristen pri želodčnih težavah. Rastlina vsebuje veliko železa, zato je pravi »pripomoček« za vse, ki jih muči slabokrvnost. Nasploh so vsi pripravki iz bele metlike odlični pri razstrupljanju telesa.
 

Kaj še? Uporabite lahko tudi koreninice, ki so primerne za izdelavo naravnih čistil. V njih najdemo saponine, ki se, podobno kot milo, penijo v vodi.

 Belo metliko lahko dodate solatam, sokovom, smutijem, ker pa zdrži tudi »temperature«, lahko iz nje naredite juho, omako ali pa jo uporabite kot dodatek za rižote in drugih jedi. 

Ščir ali amarant

Tega marsikdo dobro pozna, sploh ko govorimo o gojenih vrstah; poznamo pa tudi divje. Je izjemno hranilna rastlina, pri kateri pa pazimo, da je ne nabiramo na pregnojenih območjih, saj močno absorbira nitrate. Je bomba rastlinskega železa, ki se lepo poda tudi z rdečo peso.

Kuhane gomolje rdeče pese narežemo na tanke rezine, mlade liste ščira pa na hitro pokuhamo v vreli vodi. Oboje damo v skledo ter obogatimo s česnom (po okusu), olivnim oljem (dodamo tudi drugo olje, ki nam je všeč, na primer bučno), kisom in soljo. 

Gabez

Ta zdravilna rastlina je uporabna zlasti v kozmetiki in farmaciji ter permakulturi. Gabezove pripravke uporabljamo zunanje, v zdravilne namene pa se najpogosteje rabi korenina, ki jo nabiramo od marca do aprila ter od oktobra do novembra, torej v fazi, ko ne cveti. Gabez vsebuje alantoin, ki s spodbujanjem regeneracije celic pospešuje celjenje ran.

Z njegovimi pripravki si tako pomagamo pri hematomih in modricah, opeklinah in ranah, pa tudi pri zlomih, zvinih in zmečkaninah. Uspešno naj bi zmanjševal tudi vidnost brazgotin. Gabez vsebuje čreslovine, ki delujejo protimikrobno in adstringentno, kar pomeni, da izvlečki odlično zelo dobro služijo pri aknasti koži

Izvlečki so sicer del bogate zeliščarske tradicije, večina pa se jih izdeluje iz korenin. Pripravimo lahko tudi macerat, to je oljni izvleček, pri katerem uporabimo poljubno hladno tiskano olje. 

Kako pripraviti macerat?

Gabezove korenine očistimo, narežemo na majhne kolobarčke in posušimo. V dezinficiran steklen kozarec položimo 50 gramov korenin, ki jih prelijemo s 400 grami (ne mililitri) olivnega ali drugega stabilnega olja. Kozarec zavijemo v aluminijasto folijo in pustimo stati pet tednov na sobni temperaturi. Vsak dan pretresemo. Ko je pripravljen, macerat precedimo skozi sterilno gazo. Hranimo ga v temni steklenici in hladnem prostoru, vsako leto pa ‒ če je le možno ‒ pripravimo svežega. 
 

Tudi tinktura je zdravilna

Gre za alkoholni izvleček, pri katerem se iz rastline v alkohol izlužijo zdravilne učinkovine.

Gabezove koreninice narežemo na drobne kolobarčke ter jih posušimo. V dezinficiran steklen kozarec položimo 50 gramov korenin in jih prelijemo z 250 grami (!) 60-odstotnega alkohola. Pustimo tri tedne, vsebino pa vsak dan pretresemo. Tekočino prefiltriramo in shranimo v temno stekleničko. Tako shranjeno sredstvo je uporabno več let. 

Kot pomoč pri poškodbah kože

Pri poškodbah na koži s pomočjo gabeza pripravljamo prevretke, kjer 2‒4 grame posušenih korenin ali 2‒8 gramov posušenih listov prevremo v 2 decilitrih vode. Topel obkladek nato trikrat dnevno polagamo na poškodbo, vsakič pa pustimo delovati 20 minut. Tekočino lahko dodajamo tudi kopeli. 
 

Plevel, uporaben v ekološkem kmetijstvu  

Iz gabezovih listov in stebel lahko pripravimo gnojilo, bogato s kalijem. Slednji je nujno hranilo za rastline ter razvoj semen.

500 gramov narezanih rastlin (mešamo lahko tudi s koprivami) prelijemo s petimi litri vode. Pripravek je potrebno vsak dan premešati; če se začne razširjati neprijeten vonj, posodo pokrijemo. Uporabimo ga, ko se preneha peniti, zelišča pa se poležejo na dno. Precedimo, redčimo v razmerju 1 : 10 ter polivamo po tleh. Tak pripravek je sicer uporaben mesec dni, seveda če ga shranimo nekje na temnem in hladnem.

 Navadni tolščak ali portulak 

Velja za pravega kralja plevelov, saj vsebuje antioksidante, vitamine A, C in E, betakaroten, celo skladovnico mineralov, imel pa naj bi najvišjo vsebnost omega-3-maščobnih kislin izmed vseh rastlin. 

Zaradi pektina pomaga pri zniževanju holesterola, njegova semena pa lahko v zemlji ostanejo živa tudi do 40 let ter kalijo v vseh podnebnih razmerah. 

Je res vsestranski, uživamo pa ga lahko surovega ali toplotno obdelanega; iz njega lahko pripravimo pesto ali pa ga vložimo. Vam je ljubši kis ali morda olje? In kot namig: da bo okus še bolj razgiban, v kakšen kozarček dodajte česen, pekočo papriko ali poprova zrna. 

Tolščaku pripisujejo vpliv na izboljšan krvni pretok ter preprečevanje nastajanja žilnih strdkov. Njegov okus je zaradi obilice vitamina C rahlo kiselkast, zato je tudi odlična osvežitev v sendvičih.

Nabiramo ga vse poletje, uporabljamo pa nadzemne dele, čeprav so užitne tudi koreninice. Kuhamo ga lahko na podoben način kot špinačo.

 Če želite ohraniti kar največ blagodejnih snovi, ga čim manj termično obdelujte.

Da bi popestrili najljubše jedi, ga primešajte mednje. Lahko ga grizljate kar tako, zabelite in pojeste kot solato (ali kot dodatek v različnih solatah), prileže se kot kombinacija s krompirjem, brez zadržkov pa ga dodajte v rižoto, omake za testenine, enolončnico, lahko pa ga primešate v domači namaz

Rastlina vsebuje sluz, s katero lahko gostimo omake in juhe, velja pa, da sluz v rastlini blaži okužbe v želodcu in črevesju ter vnetja in okužbe sečil. 

Obloge kot pomoč pri mišičnih krčih

S pomočjo tolščaka pa lahko pripravljamo tudi odlične obloge in obkladke, s katerimi si pomagamo pri mišičnih krčih. In kako se lotimo tega dela?

100 gramov sveže rastline damo v 100 mililitrov mrzle vode, zavremo in pustimo na šibkem ognju od 15 do 30 minut. Obloge do dvakrat na dan polagamo na boleče predele.
 

Zdravilen navadni pelin

Je precej pogost, tako da lahko nanj naletimo ob poteh, živih mejah, skratka, povsod v naravi. Zraste od 100 do 250 centimetrov visoko, ima pa precej razvejano steblo, ki je pogosto rdeče barve, ter dvakrat pernato deljene liste, ki so zgoraj temnozeleni, spodaj pa dlakasti in belkasti. Cveti od julija do polovice septembra, nabiramo pa ga v času cvetenja. 

Pogosto se uporablja kot začimba, še posebej obogati ribe in ribje jedi, pa tudi kot odvajalno in čistilno sredstvo, saj pospešuje izločanje črevesnih in želodčnih sokov, učinkovit pa je pri odpravljanju notranjih zajedalcev. 

Blaži menstrualne krče in pomaga urejati menstrualni cikel, pomaga pa tudi ob driski in je učinkovito sredstvo pri zlati žili. 

Lahko ga pripravimo kot čaj, ki zna delovati uspavalno, zato ga pijemo le v zelo majhnih količinah. Koristen je tudi prah iz korenine, ki ga prevremo v tekočini in zaužijemo. Na tak način naj bi zdravil celo epilepsijo. 

V tradicionalnem zdravilstvu je zelo dobro znan; včasih so tako verjeli tudi v prepričanje, da če si v čevelj položiš list navadnega pelina, te bo obvaroval pred utrujenostjo. 

Divji korenček

Čeprav je na prvo pogled podoben strupeni travniški rastlini pikasti mišjak, pa jo lahko najenostavneje prepoznamo po značilnem vonju ‒ diši namreč po korenju. Ima majhne bele cvetove, v katerih je seme, listi in stebla so dlakavi, koreninski koren pa je belkaste do vijolične barve.
 

Korenino divjega korena pobiramo v prvem letu, ker kasneje postane preveč vlaknasta, uživamo pa jo surovo, kuhano, pečeno, dušeno, na žaru, skratka, v vseh oblikah.

Če jo primerjamo z gojenim korenčkom, je okus nekoliko slajši.

Divji korenček je skladovnica pomembnih hranil z veliko količino vitaminov, mineralov in vlaknin. Bogat je predvsem z vitamini C, K, B1, B9 ter magnezijem, cinkom in fosforjem. 

Ta divja zel je posebej priporočljiva za ljudi, ki so na dieti, saj jo zaradi nizke vsebnosti kalorij in visoke vsebnosti vlaknin lahko brezskrbno vključujejo v svojo prehrano. 

Zimska kreša

Ima oster okus, ki spominja na gorčico, najbolje pa jo je uživati, še preden začne cveteti ter so listi in cvetovi še delikatni in mladi. Je izredno bogat vir vitamina C, tako da jo lahko brez vseh zadržkov dodajamo k solatam ali pa jo, ponovno, pripravimo na podoben način kot špinačo. 

Niso vsi za odmet

Mnogi pleveli vsebujejo veliko mineralov, zato nekateri prisegajo na to, da jih zakopljejo v zemljo, s čimer dodajo vrtninam naravno gnojilo. Uporabimo jih lahko tudi kot zastirko, s katero pokrijemo zemljo ter na ta način zavarujemo korenine in plodove. Toda: vse to le v primeru, da plevel še ni pričel cveteti. 
 

Komentarji (7)

Ograček (ni preverjeno)

Mamo mi resno po cejle Sloveniji puno plevela. Od M.Sobote pa vse do Ljubljane. Tan v prestolnice je celo zelo invezivne plevel sorte SVOBODA in uvožena balkanska sorta ZOKE.

Kuli

Gda čujen besedo "plevel", pomislin na ilegalne migrante... predvsem na tiste iz islamskih držav in podsaharske Afrike.

Xxxxx (ni preverjeno)

S ten plevelom se debeli fuknjenec hrani ka je te pameten kak driska.

Kuli

Jebo te debele fuknjenec. San si največji debeli fuknjenec. Shizofrenična, psihotična, neuravnovešena budala, blekasta, drislasta, zabita, glupa, neprilagodljiva, nezaželena.

In reply to by Xxxxx (ni preverjeno)

Xxxxx (ni preverjeno)

Resnica boli jeli

In reply to by Kuli

Na pašo (ni preverjeno)

Golobovi nas že poučujejo, kako naj se odvajamo od običajne hrane
in jo nadomestimo kar s travo, ki je cenejša, predvsem pa bolj zdrava
od nje. Raja, gremo se past.

direktor dru. vrt. (ni preverjeno)

Ge san tou več đou enouk s tikvinin oljon, te san se pa ccejli posro. 🏍

Starejše novice