Kakšna so pravila pri kurjenju v naravi in na kmetijskih zemljiščih?
Vstopili smo v pomlad, s sončnimi dnevi so se začela opravila na vrtovih, sadovnjakih in v okolici hiš.
Poročali smo, da se obrezanih vej, posušenih delov in podobnega, ljudje nemalokrat znebijo s pomočjo točkovnega kurjenja.
Kurjenje organskih ostankov prepovedano
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo opozarja na informacije v uredbi o odpadkih in uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
Prva prepoveduje kurjenje organskih ostankov oziroma odpadkov, kot so obrezane veje, posušeni deli rastlin in podobno.
Druga pa določa, da je treba odpadke iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad kompostirati v hišnem kompostniku, ali pa jih prepustiti izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.
Prepovedano sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, globa za kršitev je 100 evrov
Več občin na svojih spletnih straneh obvešča tudi o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Prepovedano je sežiganje vseh vrst komunalnih odpadkov, vključno z vrtnimi odpadki iz gospodinjstev. Dovoljeno je sežiganje suhih odpadkov s hišnih vrtov v majhnih količinah, vendar le podnevi, do 18. ure, razen v nedeljo in na praznik.
Ob tem je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in isker izven mesta sežiganja.
Globa za neupoštevanje predpisanega znaša 100 evrov.
Na inšpektorat se je obrnilo več zaskrbljenih kmetovalcev
Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo obvešča, da se je na ministrstvo v zadnjih tednih obrnilo več zaskrbljenih kmetovalcev in drugih državljanov v zvezi s prepovedjo kurjenja ostankov obrezovanja drevja, plevela in podobnega naravnega.
Kot pojasnjujejo, je treba najprej ugotoviti, ali so materiali, ki se kurijo, odpadek ali ne.
»Po veljavni uredbi o odpadkih je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Navedena uredba prepoveduje kurjenje vseh odpadkov na prostem, toda določa tudi, da odpadek niso naravni nenevarni materiali, ki nastajajo v kmetijstvu in se nadalje uporabljajo pri kmetovanju.
To pomeni, da če materiali izpolnjujejo hkrati oba pogoja, torej da nastajajo v kmetijstvu in se tudi uporabljajo pri kmetovanju, niso odpadek in zanje ne veljajo predpisi o ravnanju z odpadki,« pojasnjujejo.
Če zakurjeni materiali niso odpadek, gre za pravno dopustno ravnanje
Če zakurjeni materiali niso odpadek, ker so namenjeni nadaljnji uporabi pri kmetovanju na kmetijskih zemljiščih, gre za pravno dopustno ravnanje.
»Nadaljnja uporaba teh materialov pri kmetovanju pomeni, da jih lastnik ni zavrgel ali nameraval zavreči, temveč jih uporablja ali jih bo uporabil pri kmetovanju, kar pomeni tudi, da je ravnal v smeri preprečevanja nastajanja odpadka,« dodajajo.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo opozarja, da nadzor nad spoštovanjem ravnanja z odpadki in tudi nedovoljenega kurjenja vršijo občinski inšpektorji, globa za posameznika, ki kuri odpadke na prostem, je od 500 do 4500 evrov.
