Naj vas kurjenje v naravi ne udari po denarnici.
V času, ko je kurilna sezona še v polnem teku, že tako trpi kakovost zraka. Da bi prispevali k izboljšanju njene kakovosti, se zato velja izogibati kurjenju na prostem.
V kurilne naprave ne sodijo star papir in karton, vlažen in kemijsko obdelan les, denimo iverne plošče, barvan in lakiran les, plastika, embalaža, krpe in drugi odpadki.
Neredko se ti zato znajdejo na improviziranem kresu, čeprav praviloma sodijo v zabojnike za smeti.
Kurjenje naštetih odpadkov vodi do slabega izgorevanja in se pokaže neposredno kot gost temen dim.
Začenja se sezona točkovnega kurjenja
Z bolj sončnimi spomladanskimi dnevi se vrstijo tudi opravila na vrtovih, sadovnjakih in v okolici hiš, obrezanih vej, posušenih delov in podobnega pa se ljudje nemalokrat znebijo s pomočjo točkovnega kurjenja.
Pri tem nastajajo tudi prašni delci, ki onesnažujejo zrak in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi.
Kurišče je treba nadzorovati ves čas kurjenja
Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (to so gozdovi, druga gozdna zemljišča, območja na prostem v oddaljenosti do sto metrov od gozda ali drugega gozdnega zemljišča, izjema so tudi vodne površine) v zvezi s tem določa, da se mora urediti kurišče, ki mora biti obdano z negorljivim materialom.
Prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi; kurišče pa mora biti od gozda oddaljeno vsaj 50 metrov, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 metrov.
Kurišče je treba nadzorovati ves čas kurjenja ali sežiganja, po končanem kurjenju ali sežiganju pa je treba ogenj in žerjavico pogasiti ter kurišče pokriti z negorljivim materialom.
Le ena izjema
V uredbi je zapisano tudi, da se mora s kurjenjem, sežiganjem ali uporabljanjem odprtega ognja prenehati, če je povprečna hitrost vetra večja od šestih metrov na sekundo, oziroma so njegovi sunki močnejši od desetih metrov na sekundo.
Uredba nadalje prepoveduje uporabo gorljivih tekočin ali materialov, »ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje«.
Kurjenje odpadkov je prepovedano, izjema je lahko le sežig okuženih rastlin za zatiranje bolezni.
Kazni tudi do 4500 evrov
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in energijo opozarja na informacije v uredbi o odpadkih in uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
Prva prepoveduje kurjenje organskih ostankov oziroma odpadkov, kot so obrezane veje, posušeni deli rastlin in podobno.
Druga pa določa, da je treba odpadke iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad kompostirati v hišnem kompostniku, ali pa jih prepustiti izvajalcu javne službe v posebnem zabojniku ali posodi na način, določen s predpisi lokalne skupnosti.
Nadzor nad spoštovanjem ravnanja z odpadki in tudi nedovoljenega kurjenja vršijo občinski inšpektorji, globa za posameznika, ki kuri odpadke na prostem, je od 500 do 4500 evrov.
